Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
888 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
»S seboj prinesite Sveto pismo, spalno vrečo, copate, zvezek in pisalo,« se navadno glasijo navodila, ki tudi v letošnjem počitniškem času vabijo v različne centre duhovnih vaj. Trening lahko poteka skupinsko, nekateri pa si raje privoščijo osebnega (duhovnega) trenerja. Med različnimi vrstami vaj se čedalje več ljudi odloča za duhovne vaje v tišini. V pogovoru z dolgoletno duhovno voditeljico s. Štefko Logar tudi o tem, koliko se splača zapravljati čas v enotedenskem molku.
Le kdo ne pozna zgodbe o princu Siddharti, ki je pred 2.600 leti v iskanju resnice opustil življenje plemiča, nato pa po več letih v Bodgaji doživel razsvetljenje in tako postal Buda, »prebujen«? Rodil se je budizem, Budova učenja pa so se prek učencev in ustnega izročila ohranila vse do danes. V 7. stoletju so prišla na tibetansko planoto in danes je tibetanska tradicija budizma – zaradi dalajlame – ena izmed najbolj poznanih. Pa jo res poznamo? Špeli Šebenik je osnovne pojme in značilnosti razložil Gjalton Rinpoče. Rinpoče pomeni »nekdo, ki je dragocen«, modrec, mojster. In Gjalton Rinpoče je med drugim mojster meditacije in vizualizacije med obredi. Živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, v enem izmed najpomembnejših tibetanskih samostanov, ki je tudi eden od sedežev karma kagju veje tibetanskega budizma.
»Iščemo dobro vzgojene gospodične, ki razumejo več jezikov ali so posebno spretne v matematiki«, je bilo zapisano v oglasu, ki je vabil dekleta v Družbo sv. Petra Klaverja za afriške misijone. Ženske, ki so se prostovoljno odločile za delo v Klaverjevi družbi, so se imenovale sodalinje ali pomožne misijonarke in so bile usmerjene v pomoč misijonarjem in misijonskim ustanovam v Afriki. Družba je imela v prvi polovici 20. stoletja svojo podružnico tudi v Ljubljani in je bila vpeta v mednarodno organizacijo s centralo v Rimu. Ob odprtju priložnostne razstave »Odmevi Afrike« v Muzeju krščanstva na Slovenskem se je z avtorjem razstave, kustosom za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Markom Frelihom pogovarjal Peter Frank.
Huiji, kitajsko govoreča etnoreligiozna manjšina, prevprašujejo in oblikujejo svoje identitete kot moderni, izobraženi kitajski državljani ter hkrati pobožni, krepostni muslimani. Kako se globalne transformacije odražajo v izkušnjah ljudi na obrobjih Kitajske in islamskega sveta v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman. Gostja: dr. Maja Veselič
Ob deseti obletnici celjske škofije je dr. Bogdan Kolar, profesor zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani, napisal knjigo Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije. V njej je zbral in na novo ovrednotil obsežno zgodovinsko gradivo in dogajanje, od začetkov in prvih sledov krščanstva na Celjskem v antični rimski dobi, prek srednjega in novega veka vse do današnjih dni. Iz sive davnine se tako znova dvigajo stebri začetkov krščanstva na tleh današnje celjske škofije.
Družbena vloga duhovnika, ki je nekoč veljal toliko kot drugi gosposki naslovi, se je v zadnjem stoletju močno preoblikovala. Zakaj torej postati duhovnik? Obstaja racionalni odgovor na to vprašanje? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman. Gost dr. (iz molekularne biofizike in biokemije) Janez Jurij Arnež
Človek je kot družbeno bitje postavljen pred izbiro bolj ali manj dobrega načina sporazumevanja. Ta komunikacija, ki v širšem pomenu presega samo mehansko prenašanje sporočil, odpira tudi možnost za skupni prostor srečevanja ljudi, jezikov, verovanj in občutij. Kakšno mesto ima etika v komunikaciji in katera so načela dobre komunikacije? Gost oddaje je dr. Dean Komel.
V času, ko se svet vrti vedno hitreje, ko so včerajšnji dogodki danes že skoraj pozabljena zgodovina, ko se s klikom sprehodimo po spletnem vesolju, se zdi, da je kakršna koli (vse)življenjska odločitev omejitev te človekove dinamične svobode. Je zaveza »za vse življenje« sploh še smiselna ali pa je v času nenehnih sprememb za človeka še toliko potrebnejša? Gost: moralni teolog, dr. Ivan Štuhec.
Kakšno je pojmovanje čuječnosti v islamski tradiciji, predvsem islamski mistiki? Ob pogledu na izvorna arabska besedila islamskih mistikov je opaziti dve pomembni duhovni tehniki, ki ju običajno najdemo tudi na seznamu duhovnih postajališč, ki jih mora mistik doseči na svojem duhovnem vzponu. Z islamologom mag. Raidom Al-Daghistanijem se bo pogovarjal Marko Rozman.
Vzpon na goro človeka na eni strani potrjuje, na drugi pa mu kaže njegovo lastno omejenost. Prehojena pot in dosežen vrh sta namreč nagrada in potrditev za vloženi napor, kar mu daje samozavest in življenjsko moč. Velikost in nevarnost gora pa mu kaže majhnost, skromnost in ranljivost, ki ga sili k samopremagovanju. Vse to v človeku sprožajo tudi religiozne dejavnosti, zato je povezava med duhovnostjo in gorami od nekdaj zelo močna in jo najdemo v številnih verstvih. O religioznih razsežnostih gorništva in alpinizma v ponovitvi oddaji Sedmi dan z dr. Igorjem Škamperletom, profesorjem sociologije kulture in nekdanjim alpinistom.
Nedavno je umrl Thomas Luckmann, slovenski sociolog svetovnega slovesa, ki je s svojo osebnostjo in delom predstavljal oporo in spodbudo slovenski sociologiji. Pri svojem delu se je osredotočal tudi na probleme religije v sodobni družbi. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Po stoletjih razkola med katoličani in protestanti se v zadnjih desetletji dogaja obraten proces. V želji po ponovni edinosti se je rodilo ekumensko gibanje s ciljem preseči zgodovinske delitve. Eden najpomembnejših dokumentov teh prizadevanj je poročilo luteransko – rimskokatoliške komisije za edinost, Od konflikta do skupnosti. Dokument sta predstavila škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji Geza Filo in profesor za ekumensko teologijo dr. Bogdan Dolenc.
Podobo psihoterapije v veliki meri spreminja razširjenost čuječnosti. Prinaša namreč opozorila na v družbi zanemarjene in spregledane dimenzije, kot so usmerjenost na telo in pomen telesnih občutij, kot tudi na soočanje in sprejemanje življenjskih danosti. Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Jezus iz Nazareta je najbolj poznan iz svetopisemskih zgodb, ki opisujejo njegovo življenje in trpljenje. Vedno znova pa je slišati dobronamerne muslimane, kako na podlagi Korana spoštljivo govorijo o Isu in razlagajo, da je ta Isa pravzaprav tisti Jezus, na katerega se sklicujejo kristjani. Gre za enega samega človeka, ki ga vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi?
Pri založbi Studia Humanitatis so izdali Izbrane spise iz sociologije religije nemškega ekonomista in sociologa Maxa Webra. V našem prostoru je poznan predvsem po prelomnem in odmevnem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo že konec 80. let, tokrat pa je v slovenskem prevodu izšel še izbor njegovih spisov o religiji.
Uporaba zvonikov predstavlja poseben sociološki, organizacijski in arhitekturni fenomen tiste prvinske družbe in njenih atributov, ki so sestavljali vaške skupnosti. Več o zvoniku, kot stiku evangeličanske in katoliške kulture v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
S posinodalno apostolsko spodbudo Amoris Laetitia je papež Frančišek potegnil črto pod razprave o družini, ki so v Katoliški cerkvi potekale v zadnjih treh letih. Kakšni sta mesto in poslanstvo družine v 21. stoletju? Kaj je in česa ni papež povedal o homoseksualcih, ločenih in neporočenih? Gost: dr. Igor Bahovec.
Holi predstavlja starodaven hindujski pomladni praznik, ki je priljubljen v mnogih delih južne Azije. Hindujski praznik nakazuje tudi na osnovno ideje, kot sta želja po svobodi in spoznanju univerzalne resnice. Več v oddaji, v kateri se je Marko Rozman pogovarjal s predstavnikom hinduistične verske skupnosti v Sloveniji, Daretom Kuharjem.
Papež Frančišek preprosto in neposredno nagovarja današnjega človeka. Tematika usmiljenja mu je že od nekdaj najbolj pri srcu in je hkrati tudi osrednje sporočilo njegovega papeževanja. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
»Platon je edini Grk, ki je dospel do preddverja krščanske resnice«, je zapisal cerkveni zgodovinar in teolog Evzebij Cezarejski ravno v času, ko se je preganjanje kristjanov izpelo v svobodo verovanja. V iskanju izvorov krščanske misli se z njim strinjajo mnogi, ki vidijo v Platonovih konceptih – dualizem telesa in duše, nesmrtnost duše in večno življenje, obstoj popolnega sveta idej in absolutne resnice – povezavo s krščansko teologijo. Cerkveni očetje so v Platonovem liku Sokrata videli celo Kristusovega predhodnika in največjo duhovno avtoriteto poganske antike. Ob primerjavi njunega življenja in učenja lahko zasledimo številne sorodnosti in paralele.
Neveljaven email naslov