Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
891 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
Kraj, kjer muslimani že stoletja opravljajo Hadž - obred romanja v Meko, predstavlja Kaba. Zgradba je pokrita z zlato izvezenim črnim pregrinjalom, proti kateri so obrnjeni vsi muslimani sveta v času njihove molitve. O osrednji točki Meke podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Anton Martin Slomšek, zavetnik šolarjev, učiteljev in vzgojiteljev, je bil prepričan v potrebnost šole in dobre vzgoje. Pred 150 leti je zapisal: »Kdor ima srce mladih ljudi v svojih rokah, lahko skrbi za boljšo bodočnost«. Kaj pa je poslanstvo sodobnega pedagoga in kje se danes srečujeta izobraževanje in vzgoja? Ali učitelji še vedno vzgajajo in skrbijo za boljšo prihodnost? S Heleno Kregar, podpredsednico Društva katoliških pedagogov Slovenije in Slavkom Rebcem, rektorjem škofijske gimnazije v Vipavi, se je pogovarjal Peter Frank.
Vera in kultura, ateizem, svetovna verstva, dialog z neverujočimi; to so bila glavna področja, s katerimi se je ukvarjal kardinal dr. Franc Rode. Že v doktorski disertaciji je obravnaval modernistične tokove v okviru Katoliške cerkve, pozneje pa je na ljubljanski teološki fakulteti predaval o modernem ateizmu in soočenju teologije z sodobnimi miselnimi tokovi. Ob njegovem življenjskem jubileju se bomo s kardinalom pogovarjali o razmerju med vero in kulturo nekoč in danes.
Izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar je v Sloveniji malo znan. Šele ob letošnji 200. obletnici njegovega rojstva je širša javnost lahko spoznala neprecenljivo vrednost Puharjeve zapuščine. Poleg fotografskih veščin je obvladal tudi številna druga področja. Posvečal se je slikarstvu, tehniki, kemiji, astronomiji, pesništvu, glasbi, jezikom in še marsičemu. Večkrat spregledan pa je tudi njegov osnovni poklic – poklic duhovnika. O tem, kdo vse je bil Janez Puhar, bo spregovoril avtor knjige o Puharju, dr. Damir Globočnik. Pogovor vodi Boštjan Debevec.
Vernost v splošnem pozitivno vpliva na posameznika in prispeva k njegovi blaginji. Verska prepričanja pa lahko postanejo tudi opravičilo za vedenje, ki ga lahko opredelimo kot vrsto čustvene zlorabe. O soočanju s posledicami zlorab v oddaji Sedmi dan, ki jo tokrat pripravlja Marko Rozman.
Zakonska zveza med možem in ženo je sklenjena dosmrtno in je po cerkvenem pravu naravnana na blagor zakoncev in rojstvo otrok. Ker je za veljaven zakon treba izpolnjevati več pogojev, je lahko zakonska zveza tudi neveljavna ali nična. Statistike na cerkvenih sodiščih kažejo, da je simuliranje poročne privolitve poleg psihičnih vzrokov najpogostejši razlog za neveljavnost zakona. Kaj pomeni hliniti privolitev in kako poteka dokazovanje ničnosti na sodišču, bo predstavil cerkveni pravnik dr. Andrej Saje.
Življenje francoske filozofinje in krščanske mistikinje Simone Weil je vsekakor znano po izjemnem sočutju do trpečih ljudi. Njeno življenjsko pot so zaznamovale predvsem verske in mistične tematike. Simone Weil je pisala celo življenje, večina njenih spisov pa je pritegnila večjo pozornost šele po njeni smrti. Čeprav so jo opisovali kot čudakinjo, brez smisla za humor, je navduševala z veliko naklonjenost do tistih, ki so jo poznali. Albert Camus jo je opisali kot "edinega velikega duha našega časa«. Več v oddaji Sedmi dan, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Čeprav je o Marijinem življenju zelo malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja zlasti v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mestu v krščanskem nauku. Dogme oziroma verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne liturgične hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost. Mariologijo, teološko vejo, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju, je predstavil dr. Anton Štrukelj.
Mistična doživetja so od nekdaj burila duhove. Redki posamezniki naj bi doživljali nenavadne pojave kot so: levitacija, bilokacija, stigme, zamaknjenja, videnja … V zgodovini je prihajalo tudi do številnih zlorab, obstajajo pa primeri, ki jih medicinska znanost ni znala razložiti. Širši javnosti malo znana je slovenska mistikinja Magdalena Gornik z Gore pri Sodražici, ki je živela v 19. stoletju. Ko je bila stara 11 let, naj bi doživela prvo srečanje z devico Marijo, od 13 leta naprej pa naj bi živela le še od evharistije in skrivnostne jedi, ki jo je prejemala v zamaknjenju. Skoraj 50 let, vse do smrti, pa naj bi imela tudi stigme. Gostja: Martina Kraljič.
Po svetu vsako leto potekajo verski festivali za mlade, ki so organizirani bodisi na lokalni ali mednarodni ravni. Konec julija in v začetku avgusta se v Medjugorju odvija zdaj že tradicionalni Mednarodni festival mladih, kjer se 50.000 mladih s celega sveta druži ob raznih dogodkih, molitvah in glasbi. Za marsikaterega takšno druženje pomeni prvi stik s širšo krščansko skupnostjo tudi na mednarodni ravni. O tem, kakšno mesto predstavlja izkušnja skupnosti v verskem razvoju in pri pastoralnem delu, se je s patrom dr. Andrejem Šegulo pogovarjal Peter Frank.
Eberhard Schockenhoff je profesor moralne teologije na Univerzi v Freiburgu. Pred kratkim je med obiskom v Sloveniji predstavil knjigo Etika življenja. Obsežna monografija predstavlja različne argumente o bioetičnih vprašanjih s katoliškega stališča. Profesor se je dotaknil tudi številnih proceduralnih in pravnih zapletov v odnosu pacient - zdravnik. V nekaterih poglavjih knjige lahko preberemo tudi o ubijanju in smrtni kazni. Več v oddaji Sedmi dan, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Perun je v slovanski mitologiji bog gromovnik, s tem pa tudi bog ognja in dežja. Njegov kult je bil razširjen predvsem med vzhodnimi Slovani, v obdobju dvoverja pa ga je zamenjal starozavezni mož sv. Elija ali Ilj, ki goduje 20. julija. V Bibliji namreč beremo, da se je Elija na gorečem vozu dvignil v nebo, kar spominja na bliskanje med nevihto in na nekdanjega boga Peruna. Gostja oddaje je podpredsednica društva Slovenski staroverci Irena Urankar.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko prisluhnili povzetku oddaj prve polovice sezone v letu 2014. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V sklopu molitvene osmine za edinost kristjanov je bilo v začetku leta v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani ekumensko srečanje krščanskih Cerkva. Njihovi predstavniki so spregovorili o izzivih, medsebojnem zbliževanju in odnosih med krščanskimi skupnostmi v Sloveniji. Obširnejšo reportažo je pripravil Peter Frank.
Postni mesec ramazan je ena od petih islamskih dolžnosti, ki veže vsakega za post sposobnega odraslega muslimana. Po muslimanskem izročilu je devetega meseca - po islamskem koledarju - prerok Mohamed prejel razodetje Korana. V večinsko muslimanskih državah se v tem času življenje upočasni. V Savdski Arabiji poseben zakon določa, da sme biti delovni dan dolg le 6 ur, podobno je tudi v sosednjih državah. Kako se postijo muslimani v Zahodnem svetu? Kakšno je razmerje med zapovedjo in osebno odločitvijo? Kaj je temeljni pomen in smisel posta? O vsem tem v oddaji Sedmi dan, ki jo vodi Marko Rozman.
Evharistija je bila že od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov; zbirali so se po hišah in lomili kruh. Obenem pa velja za veliko skrivnost, ki je – kot pravijo teologi – človeški razum ne more v polnosti dojeti. Kaj je torej mogoče in kaj ni mogoče povedati o zakramentu Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi?
Med desetinami milijoni vojakov 1. svetovne vojne je bilo tudi veliko vojaških kuratov, ki so skrbeli za duhovno oskrbo. Avstro-ogrska monarhija je bila na tem področju še posebej dobro organizirana in je zagotavljala oskrbo vojakom različnih veroizpovedi. Vlogo vojaških kuratov med 1. svetovno vojno je posebej podrobno analiziral zgodovinar dr. Miha Šimac.
Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta izdal Primož Trubar. Velja za prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih deželah in za protestantizem je ob Dalmatinovi Bibliji ena najpomembnejših knjig. Na Turbarjev dan se bomo ob 450-letnici izdaje pogovarjali v oddaji Sedmi dan. Vodil jo bo Marko Rozman.
»V vojni ni zmagovalca,« je leta 1938 dejal angleški premier Neville Chamberlain. Davek 2. svetovne vojne, 60 milijonov človeških življenj, to misel potrjuje. Zapletene geopolitične, ekonomske in družbene razmere v 30-ih letih 20. stoletja so tlakovale pot totalitarnim režimom v Evropi. V težkem položaju so se znašle tudi krščanske cerkve, ki so se na vzhodu soočale s komunizmom, na zahodu pa s fašizmom in nacizmom. Reakcije so bile različne: od odločnega upora, diplomatskega nasprotovanja do simpatiziranja. Gost: zgodovinar dr. France Dolinar.
Včeraj je papež Frančišek pričel z tridnevnim obiskom na Bližnjem vzhodu. V prvi vrsti je potovanje duhovne narave mnogi pa mu pripisujejo tudi širši družbeno-politični pomen. V kakšne razmere torej prihaja Papež? Bi lahko njegov obisk prinesel kakšne konkretne spremembe tako v odnosih med Izraelom in Svetim sedežem, kakor tudi na v širšem območju nemirnega Vzhoda? Odgovore na vprašanja bomo iskali v oddaji Sedmi dan. Vodi jo Marko Rozman.
Neveljaven email naslov