Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
886 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
Gost tokratne oddaje je župnik Jože Vehovar. Za njim je pestra duhovniška pot. študiral je tudi v Nemčiji, služboval pa v različnih krajih. Povsod je pustil zaznavne sledi. Pred nekaj leti je prevzel sorazmerno veliko župnijo v Rogaški Slatini in z njegovim prihodom se je močno vzvalovalo duhovno življenje v fari in kraju! V oddaji iskrivo in z njemu lastno sproščenostjo spregovori o izzivih, s katerimi se mora sodobni duhovnik soočiti in pričevati za Evangelij predvsem s svojim lastnim življenjem! Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.
Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leti širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki je v teh dneh potekal v Ljubljani, se zvrsti okoli tisoč bralcev, kar hkrati predstavlja tudi svojevrstno priložnost za druženje. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Zadnja januarska nedelja je v cerkvenem koledarju označena kot nedelja Svetega pisma, zato v oddaji Sedmi dan gostimo enega naših najprepoznavnejših biblicistov – patra Milana Holca. Trenutno je predstojnik-gvardijan minoritskega samostana na Ptujski gori, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma (SSP Ljubljana, prva izdaja 1996) in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja (SPJ).
V tokratni oddaji SEDMI DAN gostimo znamenitega dunajskega arhitekta slovenskih korenin Borisa Podrecco, ki sodi med najbolj znane evropske arhitekte. Rodil se je v Beogradu 30.januarja leta 1940; kratek del otroštva je preživel tudi v Ljubljani, mladost v Trstu, že desetletja pa živi in ustvarja na Dunaju. Posebno pozornost v oddaji namenimo njegovemu odnosu do sakralnega v arhitekturi in umetnosti nasploh, njegovemu doživljanju sociokulturne polivalentnosti, pestrostrosti raznoterih jezikovnih in narodnostnih identitet, ki definirajo njegovo celostno pojmovanje sveta, oblikovanje prostora in odnosov… Avtor oddaje Tone Petelinšek.
Pri kenotičnih praksah ali kontemplativnih psihoterapijah gre za izpraznjenje lastnega jaza, da bi se v človeku lahko naselilo Presežno. Kontemplativna psihoterapija svoje uvide in spoznanja črpa iz krščanskega mističnega izročila (Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit, Janez Klimak) ter jih skuša prevesti in umestiti v psihoterapijo, kot se izvaja danes. Osrednje vprašanje torej je, kako lahko ti uvidi obogatijo sodobno psihoterapijo, posebno na področju, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku. Gost oddaje je psihiater dr. Borut Škodlar. Pogovor vodi Robert Kralj.
V naši današnji oddaji SEDMI DAN posthumno objavljamo pogovor z znamenitim ameriško-nemškim sociologom slovenskih korenin dr. Thomasom Luckmannom, ki je umrl 10.maja leta 2016… V oddaji SEDMI DAN, v našem arhivu nosi datum 29.maj 2016, je novinar uredništva verskega programa na Radiu Slovenija Marko Rozman s sociologom dr.Franetom Adamom, pripravili pogovor o pomenu blagopokojnega profesorja Luckmana za sodobno družboslovno misel… Thomas Luckmann se je znanstveno dotikal tudi fenomena presežnega, verskega mističnega, religijskega… smisla življenja samega. Njegova raziskovalna področja zajemajo sociologijo znanja, religije, jezika in komunikacije ter filozofijo znanosti. Bil je eden najuglednješih svetovnih predstavnikov sociologije religije in teoretikov sodobne sociologije. Omenimo nekaj njegovih posebej odmevnih del – nekatera so prevedena tudi v slovenski jezik: Družbena konstrukcija realnosti, Problem religije v moderni družbi, Nevidna religija, Življenjski svet in družba, Sociologija jezika, Modernost, pluralizem in kriza smisla : orientacija modernega človeka, Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. Rodil se je na Jesenicah leta 1927, mama je bila Slovenka; večino svojega življenja pa je preživel v ZDA, Nemčiji, Avstriji in Švici. Bil je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni doktor Univerze v Ljubljani in mnogih drugih univerz po svetu… Pogovor s profesorjem Luckmannom, ki ga zdajle objavljamo premierno, je nastal poleti leta 2006, ko je bil nekaj dni gost mariborske univerze. Pred mikrofon ga je povabil Tone Petelinšek.
Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Božič je je za vse kristjane triumfalna zgodba o upanju in radosti bivanja, o družini kot temeljni celici učlovečenja in o tem kako je pravzaprav vsak dan v naših dušah nova božična odločitev – dan podarjenosti in odločitve za dobro, sveto in večno… Gost oddaje jebiblicist, koprski škof dr. Jurij Bizjak. Z njim se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Letos mineva štirideset let od smrti pesnika, duhovnika in teologa Vladimirja Truhlarja. V svoji teološki viziji je Truhlar izhajal iz izkustva in se tako v duhu 2. vatikanskega koncila približal doživljanju sodobnega človeka. V oddaji se je Marko Rozman o Truhlarju in njegovem delu pogovarjali z jezuitom Janezom Poljanškom.
Sarajevska Hagáda je ena najstarejših sefardskih hagád na svetu in zagotovo tudi ena najlepših, njena znamenitost pa je okrogla upodobitev Zemlje. Nastala je med leti 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni. Vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34-timi celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom ter je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja. Sarajevska Hagáda predstavlja enega od biserov svetovne judovske dediščine in ima neprecenljivo vrednost. Nekaj poudarkov iz predavanja zgodovinarja dr. Marjana Toša, je pripravil Peter Frank.
Šentviška župnija, ki je pomembna za širitev krščanstva na Dolenjskem, sodi med najstarejša slovenska misijonarska središča, hkrati pa začetki kraja segajo v prazgodovino in antiko. V monografiji s podnaslovom 1000 let župnije Šentvid pri Stični je objavljenih 17 prispevkov, ki osvetljujejo zgodovino šentviške župnije od njenih začetkov do danes. Znanstveni zbornik in zgodovino šentviške župnije bosta predstavila urednika monografije Dušan Štepec in Matej Šteh.
Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je preko 13 stoletij, dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
S sodelavci območnega odbora Rdečega križa in nadškofijskega Karitasa v Mariboru bomo spregovorili o tem, kako sta v preteklosti naši največji dobrodelni organizaciji uspešno sodelovali in na številnih področjih je tako še danes … Gosta sta: sekretar nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun in član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Slavko Kovačič.
Kako religija omogoča in vpliva na medkulturni dialog, je mogoče raziskovati z več vidikov: z vprašanji o smislu, empatiji in spoštovanju drugosti. Duhovnost je pomembna podlaga, na kateri se lahko začne graditi medkulturni dialog. Zato je treba predstaviti ideje, pojme, teorije in poglede tako teoloških, filozofskih, antropoloških in kulturnih tradicij kot tudi sodobne misli in znanosti. Oddajo sta pripravila Marko Rozman in Robert Kralj
Leta 1967 se je Albanija razglasila za »prvo ateistično državo na svetu«. Brez razlike so bili preganjani katoličani, pravoslavni in muslimani, kleriki, redovniki in laiki, mladi in stari. Albanski mučenci so simbolni mučenci komunizma, stalinizma in celo maoizma, pobiti v obdobju 1945-1974. Ob obletnici njihove beatifikacije se je z novomeškim škofom Andrejem Glavanom pogovarjal Peter Frank.
Almo Karlin poznamo kot izredno pogumno in samosvojo svetovno popotnico ter kot literarno ustvarjalko in izobraženko, manj pa je znano, da je bila zagovornica teozofskega nauka, ki ga je vztrajno razvijala in ga tudi dobro poznala. Teozofija ali »božanska modrost« poskuša preseči posamezne religijske veroizpovedi, v iskanju njihove skupne osnove – znanosti pa želi nadgraditi filozofijo s poudarjenim duhovnim pogledom na svet in človeka. Nekaj poudarkov iz predavanja sociologa kulture in komperativista dr. Igorja Škamperleta je pripravil Peter Frank.
Binkoštna cerkev šteje danes okoli 700 milijonov vernikov, največ jih je v ZDA, Afriki, Aziji in še zlasti v Južni Koreji. Avtor oddaje, evangelijski pastor dr. Danijel Brkič iz Novega Mesta pravi, da je Binkoštna cerkev po teologiji protestantska, po tradiciji reformirana in po cerkveni hierarhiji prezbiterijanska – je cerkev z dolgo preteklostjo in kratko zgodovino. Njen nastanek je umeščen v čas burnega duhovnega krščanskega vrenja druge polovice 19. stoletja.
Letos mineva 750 let od prve omembe cerkve Marijinega vnebovzetja v Turnišču. Kulturno in zgodovinsko je svetišče znano predvsem po srednjeveški poslikavah Janeza Akvile, sicer pa se k Mariji Pod logom, tako namreč cerkev imenujejo domačini, vsako leto zgrinjajo množice romarjev iz vse Evrope. Od leta 2007 veljajo Turnišče tudi za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije. S tamkajšnjim župnikom, minoritom p. Tonijem Brinjovcem se je pogovarjal Peter Frank.
Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju ob začetku 20. stoletja. Poleg poučevanja fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj. O njegovem življenju in delu se je z dr. Janezom Juhantom pogovarjal Peter Frank.
Gost tokratne oddaje bo vsestranski razumnik, publicist, esperantist, proučevalec božje besede in kristjan s srcem – mag. Vinko Ošlak iz Celovca. V oddaji bo spregovoril o svoji zelo razvejeni duhovni poti od ateista marksista do novorojenega kristjana in kako šele zares živa božja beseda v naših dušah in srcih prebudi te neusahljive vrelce žive vode, ki nam tako zelo pomagajo biti. Z njim se je pogovarjal Anton Petelinšek.
Neveljaven email naslov