Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
886 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
Razvoj slikovnih tehnik in drugih metod merjenja delovanja človeških možganov je v 90 letih 20. Stoletja prinesel velik napredek in sprožil širjenje različnih nevro disciplin kot so: nevropsihologija, nevroekonomija, nevroetika, nevrofilozofija in tudi nevroteologija. Kaj je in kaj še lahko znanost pove o človekovem doživljanju Boga? Gostja: Polona Kos.
Slabo poznavanje temeljnih pojmov posameznih religij je najbolj pogost vzrok za nerazumevanje ali celo odkrito nasprotovanje neki veri, verskemu sistemu ali vernikom samim. Po drugi strani pa lahko tudi religiozni človek, ki ne pozna širine in globine lastnega duhovnega in teološkega izročila, hitreje zapade določenim manipulacijam ali celo ekstremnim pogledom. Na spletnem portalu KUD Logos so objavili prispevek islamologa in Arabista mag. Raid-a Al-Daghistanija z naslovom Temeljni pojmi islama. Besedilo je nastalo na podlagi avtorjevega predavanja ob otvoritvi ciklusa predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« na Opčinah pri Trstu. V oddaji bomo z avtorjem osvetlili dva – za današnji čas še posebej pomembna – pojma in sicer šerijat in džihad.
S Prvim pismom Korinčanom si je apostol Pavel zadal težko nalogo, kako sporočiti skrivnost Božje modrosti in človekovega odrešenja v okolje cvetoče blaginje, ki se je zavedalo svoje moči in je prisegalo na svobodomiselnost in pluralizem. Stanje duha danes ni bistveno drugačno, kakor je bilo v Korintu pred skoraj dva tisoč leti, ko je Pavel peščico poslušalcev, ki ga je hotela poslušati, učil o nekem drugačnem, alternativnem načinu življenja. Več o prevodu in komentarju Pavlovega Prvega pisma Korinčanom biblicist dr. Maksimiljan Matjaž.
Kristjani se s cvetno nedeljo spominjajo Jezusovega prihoda v mesto Jeruzalem. Na vhodu so ga slovesno sprejeli tamkajšnji Judje in ga pozdravljali kot Davidovega sina in preroka. Nekaj dni pozneje je Jezus doživel križanje, smrt in vstajenje. Pričakovanje preroka najdemo tudi v drugih verstvih, tudi v novodobnih religijskih skupnostih. Ezoterična gibanja govorijo o Maitreji kot novodobnem Kristusu, ki bo, oziroma naj bi že, živel med ljudmi. V doktorski disertaciji se je s pojmom Maitreje soočil tudi jezuit, pater Ivan Hočevar in ga primerjal z osebo Jezusa Kristusa.
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta: celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan.
Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.
Nedavno izdana knjižna noviteta Irene Marković, pripoveduje o severnoameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel misijonar in škof Irenej Friderik Baraga. Gre za prvo knjigo v slovenskem prostoru, ki obravnava severnoameriška indijanska plemena na znanstven način. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Jože Karlovšek (1900–1963) v ilustrirani knjigi Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavlja slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Triglav, Veles in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, škrati ali povodni mož. Knjiga vsebuje 48 črnobelih in 13 barvnih slik bajeslovnih podob, ki jih je Karlovšek naslikal s svojo unikatno tehniko slikanja na les. S sliko in besedo poskuša predstaviti slovanski panteon in bralcu približati širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije. Čeprav je Karlovšek knjigo napisal že leta 1959, je ostala v tipkopisu in bila izdana šele konec leta 2016. Gosta sta urednika Domen Češarek in Matija Kenda iz društva Slovenski staroverci.
Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kako tudi v razvpitih pisnih dokumentih človeške kulture. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dr. Smolik je bil poznan kot teolog, liturgik, prevajalec, urednik, knjižničar in je združeval tako duhovniško kot tudi znanstveno poslanstvo. Posvečal se je raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje. Njegovo življenje in delo sta predstavila dr. Rafko Valenčič in mag. Marijan Rupert.
Ob obeleževanju 500. obletnice reformacije v Evropi, postane lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do nastanka reformacije. Kakšno je bilo torej življenje Martina Luthra, začetnika nove veroizpovedi? Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Lev Nikolajevič Tolstoj je temeljno vprašanje odnosa do življenja in sveta iskal v odnosu med filozofijo in vero. V starosti so ga vse bolj mučila eksistencialna vprašanja: »Kdo sem jaz? Kaj je smisel mojega življenja?«. Zavezan k iskanju duhovnega bistva in popolnosti je iskal navdih v Kristusovem življenju, hkrati pa se je v svojem mističnem pojmovanju Boga oddaljil od Ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je leta 1901 tudi izobčila. Gost je zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall.
Vzpon in propad islamske civilizacije na Iberskem polotoku je eden izmed najbolj znanih fenomenov v zgodovini. Najpomembnejše umetnostnozgodovinsko obeležje Granade je Alhambra, trdnjava, ki spada med pomembne kulturne znamenitosti muslimanske, judovske in krščanske dediščine. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Začetki maratonskega branja Svetega pisma segajo v 70. leta v Združene države Amerike. Pobuda se je kmalu prenesla v Evropo, od leta 2008 pa se nepretrgano branje na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije vsako leto pojavlja tudi pri nas. Gost je biblicist in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
O krščanstvu na Slovenskem obstaja že precej literature, delo p. dr. Metoda Benedika Krščanstvo na Slovenskem v luči virov pa odlikuje objava številnih dokumentov, povezanih z zgodovino krščanstva na naših tleh od antičnih časov do danes. Mnogi od teh dokumentov so tokrat prvič objavljeni, vsi pa gotovo prvič dostopni na enem mestu in tako ponujeni širši javnosti.
Čeprav se je rodil kot Jud, se je Dylan pozneje spreobrnil v krščanstvo in svoje pesmi obarval s krščansko tematiko. Vendar je Nobelov nagrajenec ostal večznačen in vsebinsko širok. Ko je krščanstvo postopoma izgubljalo svoje mesto v njegovih pesmih in je v zasebnem življenju še vedno obdržal nekatere judovske običaje, je hkrati javno izjavil, da ne verjame v organizirane religije. Tako je ena izmed njegovih zanimivejših razsežnosti gotovo njegov odnos do judovsko-biblične tradicije in krščanstva.
Ob božiču, ki ga praznujejo pravoslavne cerkve po svetu, se bomo pogovarjali o Nikolaju Berdjajevu in duhovnih sopotnikih. Konkretno se bomo osredotočili na rusko duhovno religiozno renesanso s preloma 19.-20. stol, ki poleg obujenega poglabljanja v evangelije in patristično izročilo, izhaja tudi iz Dostojevskega in Solovjova. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Številna temeljna področja človeškega življenja so tako ali drugače prepletena z razumevanjem in praksami žrtvovanja. V različnih zgodovinskih obdobjih in kulturah so žrtvovanje različno dojemali in prakticirali; številne oblike žrtvovanja pa pozna tudi današnji čas, čeprav jih kot takih pogosto ni lahko prepoznati. Očiten primer, kako močno lahko žrtvovanje učinkuje na družbo, predstavljajo samomorilski teroristični napadi, ki po eni strani širijo žalost, obup, paniko, po drugi strani pa jezo, maščevalnost in strah. Čeprav »žrtvovanje« v besednjaku sodobnega človeka ni ravno najljubša beseda, jo lahko v praksi srečujemo na najrazličnejših področjih: od religije, etike, vzgoje, do politike in ekonomije.
Dominikanski red je leta 1216 potrdil papež Honorij III. Njihova glavna naloga je bila pridiganje in preprečevanje heretičnih gibanj, ki jih je bilo tisti čas veliko. Prvi red sestavljajo duhovniki in bratje laiki, drugi red dominikanke, tretji red pa posvetni moški in ženske, ki v svojih družinah živijo v dominikanski duhovnosti. Redovniki, ki sledijo karizmi sv. Dominika, imajo v Sloveniji svoje središče v Petrovčah pri Celju in pripadajo Hrvaški dominikanski provinci.
Nedavno je izšla knjiga z naslovom Naš nadškof Šuštar. V njej današnji pomožni škof dr. Anton Jamnik, opisuje vse tisto, kar je z Alojzijem Šuštarjem doživel kot njegov tajnik. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Neveljaven email naslov