Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Erwin Schulhoff, 3. del, slovenska premiera

13.03.2024

Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe.

Erwin Schulhoff je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo. V 30-ih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, nato pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor-taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. 

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Jazzovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtorica in urednica cikla oddaj je Tjaša Krajnc, oddaje sta posnela Jernej Boc in Maks Pust, vezno besedilo je prebral Igor Velše.


Skladatelj tedna

22 epizod


Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Erwin Schulhoff, 3. del, slovenska premiera

13.03.2024

Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe.

Erwin Schulhoff je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo. V 30-ih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, nato pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor-taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. 

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Jazzovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtorica in urednica cikla oddaj je Tjaša Krajnc, oddaje sta posnela Jernej Boc in Maks Pust, vezno besedilo je prebral Igor Velše.


10.04.2024

Ljubica Marić, 3. del

Opus Ljubice Marič ima pomemben položaj v zgodovini srbske glasbe, pa ne le zaradi umetniške vrednosti, temveč tudi zaradi močnega vpliva na številne mlade skladatelje. Skladateljica v številnih delih uporablja značilnosti tako srbske ljudske kot tudi srbske cerkvene glasbe. Ljubica Marič se je namreč po koncu druge svetovne vojne vedno bolj ukvarjala z glasbeno tradicijo svojega naroda in jo odkrivala. Vedno bolj je kazala naklonjenost baročni glasbi, pa tudi glasbi Bartoka in Stravinskega.


09.04.2024

Ljubica Marić, 2. del

Skladateljica Ljubica Marič je delovala v času, ko je Srbija doživljala večpolitičnih sprememb in pretresov, in ti so vplivali na njeno ustvarjanje. V glasbi se ji je zdelo najpomembnejše to, da se dotakne poslušalca, to pa ji je pri njenem dolgoletnem udejstvovanju dobro uspevalo. Njen opus je močno povezan z njenim osebnim življenjem, o katerem pa, tako kot o svoji glasbi, ni veliko govorila.


Stran 2 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov