Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Erwin Schulhoff, 5. del – slovenska premiera

15.03.2024

Skladatelj Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi džezovske glasbe.

Erwin Schulhoff je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, potem pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo. V 30-ih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, potem pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor-taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. 

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Džezovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtorica in urednica cikla oddaj je Tjaša Krajnc, oddaje sta posnela Jernej Boc in Maks Pust, vezno besedilo je prebral Igor Velše.


Skladatelj tedna

22 epizod


Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Erwin Schulhoff, 5. del – slovenska premiera

15.03.2024

Skladatelj Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi džezovske glasbe.

Erwin Schulhoff je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, potem pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo. V 30-ih letih je imel zaradi judovskega rodu in podpiranja komunističnih idealov vse več težav. Poskušal je emigrirati – najprej na Zahod, potem pa v Sovjetsko zvezo. Uredil si je vse formalnosti, a so ga nacisti junija 1941 v Pragi aretirali in zaprli. Deportirali so ga v koncentracijski zapor-taborišče Wülzburg na Bavarskem, kjer je po osmih mesecih zbolel za pljučno tuberkolozo in umrl avgusta 1942, star 48 let. 

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Džezovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtorica in urednica cikla oddaj je Tjaša Krajnc, oddaje sta posnela Jernej Boc in Maks Pust, vezno besedilo je prebral Igor Velše.


09.04.2024

Ljubica Marić, 2. del

Skladateljica Ljubica Marič je delovala v času, ko je Srbija doživljala večpolitičnih sprememb in pretresov, in ti so vplivali na njeno ustvarjanje. V glasbi se ji je zdelo najpomembnejše to, da se dotakne poslušalca, to pa ji je pri njenem dolgoletnem udejstvovanju dobro uspevalo. Njen opus je močno povezan z njenim osebnim življenjem, o katerem pa, tako kot o svoji glasbi, ni veliko govorila.


08.04.2024

Ljubica Marić, 1. del

Ljubica Marič, prva srbska skladateljica in dirigentka, je v svojem dolgem življenju ustvarila opus, ki si je s svojo unikatnostjo in arhaičnostjo utrl pot zunaj srbskih in jugoslovanskih meja. Rojena je bila 18. marca 1909 v kraju Kragujevac. Oče, Pavle Marić, ki je bil po poklicu zobozdravnik, je padel v drugi balkanski vojni, ko je imela komaj štiri leta. V spomin sta se ji vtisnila prizor parade v Beogradu ob vrnitvi vojakov in trenutek, ko je zagledala očetovega konja brez jezdeca. Zvok trobente, ki je ob tem donela, se ji je za vedno vtisnil v srce in odzvanja v nekaterih njenih orkestralnih skladbah.


Stran 2 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov