Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
551 epizod
551 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Papež Frančišek je najbolj priljubljen med svetovnimi voditelji. Raziskava je bila s kombinacijo različnih metod izvedena v 53 državah po svetu, v njej pa je sodelovalo skoraj 53.000 ljudi. O njem ima pozitivno mnenje več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, negativno pa 17 odstotkov. Njegova ocena je visoka ne glede na versko pripadnost anketirancev. Med državami, v katerih imajo o papežu najboljše mnenje, izstopa Hrvaška. Tudi v Sloveniji je najvišjo podporo prejel papež. Sledijo francoski predsednik Macron, kitajski predsednik in nemška kanclerka. Na dnu lestvice po priljubljenosti med Slovenci najdemo predsednika ZDA Trumpa in turškega predsednika Erdogana. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V oddaji sodelujejo trije iz mariborskega Društva slepih in slabovidnih: Jožica Beranič, ki ima samo 3 procentni vid, rodila pa se je slepa, slepi Goran Glazer in njegova videča žena Mateja Hriberšek Glazer. V oddaji sproščeno spregovorijo o odnosu do presežnega in svetega, o svoji vsakodnevni krščanski verski praksi – tudi v povezavi s svojih zdravstveno omejenostjo – slepoto. Bog je predvsem algoritem srca, duše in odnosa do sočloveka, je govorica Dobrote in Ljubezni – poudarjajo. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
V prvi polovici 19. stoletja so se predstavni in izkustveni horizonti večine Slovenk in Slovencev v glavnem še ujemali z mejami dežel, v katerih so živeli. Zato je zgodba Ireneja Friderika Barage, misijonarja, ki je v severni Ameriki postal Primož Trubar govorcem dveh staroselskih jezikov, otavánskega in očipvéjskega, še toliko bolj nenavadna. V letu, ko se spominjamo 150. obletnice Baragove smrti, se bomo misijonarju, škofu in od leta 1972 kandidatu za svetnika poklonili tudi v tokratnih Sledeh večnosti. V tokratni oddaji gostimo arheologa in etnografa, dr. Marka Freliha, ki se znanstveno posveča prav raziskovanju stikov, ki so jih v preteklosti imeli slovenski misijonarji z neevropskimi ljudstvi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Minulo pepelnično sredo se je začel 40 dnevni postni čas, ki traja do velike noči. V postnem času se v mnogih vzpostavlja dinamično razmerje med dušo, duhom in telesom. Post doživljajo na različnih ravneh, z različno intenziteto in sorodnimi cilji. O tem v oddaji razmišlja katoliški duhovnik, profesor sociologije in psihologije na Teološki fakulteti dr.Vinko Potočnik in Darinka Bukovnik iz Maribora, ki ima bogate osebne postne izkušnje. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Oddaja ima delovni podnaslov ‘umetnost in sveto’, v njej pa gostimo novorojeno kristjanko, sicer priznano slovensko pianistko Adriano Magdovski, ki je v času študija svoje znanje izpopolnjevala tudi v Angliji in Nemčiji, trenutno pa je izredna profesorica za glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V oddaji ji dela družbo tudi binkoštni pastor Srečko Krajnc iz Maribora. Tema pogovora: umetnost kot presežno polje srečavanja in prepletanja svetega-božjega-presežnega in kot neustavljivo hrepenenje po Lepoti, Dobroti in Ljubezni. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Ekumenizem ali gibanje za edinost kristjanov si prizadeva za spravo, zbližanje in enotnost krščanskih Cerkva. Medtem ko medverski dialog zajema vse vere, poteka ekumensko delo znotraj krščanstva in želi zbližati katoličane, pravoslavne in protestante. Ob letošnjem Tednu molitve za edinost kristjanov nas bo zanimalo kako blizu ali kako daleč so si različne krščanske skupnosti in kako zbliževanje kristjanov poteka v praksi. Gosta oddaje sta tajnik Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdan Dolenc in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak.
Na svetovni dan religij se bomo pogovarjali o pomenu in vlogi religij v modernem času. Smo v obdobju globalizacije, ki po eni strani podira meje med državami, po drugi strani pa predstavlja vedno večji izziv za sprejemanje razlik in posebnosti. Mešanje kultur v Evropi prinaša tudi mešanje religij. Ali je možen dialog in soobstoj različnih religijskih sistemov v današnjem času? Oddajo je pripravil Marko Rozman
V tokratni oddaji Sledi večnosti smo spregovorili o nekaterih krščanskih pogledih na medijsko sooblikovanje tega časa in prostora, tudi verskega. Gosta oddaje sta: murskosoboški škof dr.Peter Štumpf, ki pri slovenski Škofovski konferenci vodi Komisijo za medije in član te komisije Božo Rustja-duhovnik iz Kopra, tudi urednik katoliškega mesečnika Ognjišče. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka samo praznovanje božiča, kakor tudi same priprave nanj – 6 tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2017. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja in praznuje božič. Božični večer si popestri z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božičnega večera, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji smo se megaherčno pomudili v kraju Vojnik pri Celju, ki v tem predbožičnem času močno spremeni svojo podobo - Trgi in ulice postajajo razstavišče jaslic na prostem… Lansko leto si je ta njihova dogajanja ogledalo okoli 40 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. V ta pester kolorit prireditev je vpetih veliko domačinov, nosilec vsega pa je domače Katoliško kulturno društvo, ki ga vodi nekdanji župan občine Vojnik Beno Podrgajs. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji smo našo pozornost namenili Mohorjevi knjižni založbi iz Celovca. Pred kratkim so predstavili njihov tradicionalni Knjižni dar za prihodnje leto, ki vsebuje Koledar, Pratiko in večernice. V oddaji smo gostili urednika celovške Mohorjeve Hanzija Filipiča in avtorja njihovih večernic, Rudija Mlinarja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Nakupovanje daril in obdarovanje zaznamujeta decemberske praznične dneve. Pričakovanje nečesa novega je v zraku. Starši obdarujejo otroke z igračami, odrasli se obdarujejo med seboj z darili vseh vrst. Ta darila imajo seveda svojo vrednost, saj izražajo naklonjenost med ljudmi. Toda so darovi, ki si jih človek ne more kupiti: čas, pozornost, prijateljstvo, ljubezen. V življenju vsakega človeka so dogodki in srečanja, ki jih sam ni mogel predvideti in ki so mu bili podarjeni. V njih se kaže nekaj presežnega, nekaj, kar ga navdaja s čudenjem in hvaležnostjo. Podrobneje o tem v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj.
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost Prekmurcev, o tem se bomo pogovarjali s članom SAZU-ja prof. dr. Markom Jesenškom, strokovnjakom za zgodovino slovenskega jezika, in zgodovinarjem mag. Ferijem Kuzmičem iz Murske Sobote. V drugem delu oddaje bomo s sodelavcema nastajajočega kulturnega Zavoda Zvitorepec spregovorili o knjižni in literarni produkciji invalidov – v pogovoru z zaposlitvenim strokovnjakom za invalide Miodragom Petrovićem iz Maribora in doktorjem politične filozofije Miranom Francem, ki je sicer tudi invalid in pisatelj.
Življenje z naravo, sledenje luninemu koledarju, čaščenje kamnov, izvirov vode in dreves, kačje glave, déhnar - vodja skupnosti, zgodbe o potopu, luni, beli kači in velikanih, verovanje v ponovna rojstva … Vse to in še mnogo več je del staroverstva, načina življenja »po starem«, ki ga je po drugi svetovni vojni v pogovoru z zadnjimi staroverci na levi in desni strani Soče odkrival Pavel Medvešček, lastnik etnološke zbirke Staroverstvo in staroverci, ki je na ogled v Goriškem muzeju. Njegovi zapiski in zbirka so zaradi oglarske prisege čakali več kot 40 let, da so prišli med ljudi, zdaj pa Slovencem odpirajo oči v še vedno zelo skrivno, a ne tako daljnjo preteklost, ko so ljudje na svoji zemlji živeli po svojih pravilih in v skladu z naravo. Oddajo je pripravila Špela Šebenik.
»Vino – darilo neba in zemlje«, tak je naslov knjige benediktinskega meniha Anselma Grüna, ekonoma in glavnega kletarja v nemškem samostanu Münsterschhwarzach. Na Martinovo nedeljo bomo z njim spregovorili, da je človeštvo že več kot šest tisoč let očarano nad tem darilom od zgoraj. Njegova pot od vinske trte do kozarca pa je tudi eno od znamenj kultiviranosti ljudstva, ki z načinom uživanja izkazuje hvaležnost za ta dar. Vino kot pomembna simbolika je v Svetem pismu opisana zlasti v Janezovem evangeliju. O tem bomo govorili z enim najbolj branih krščanskih avtorjev, ki je svetu namenil več kot 14 milijonov izvodov svojih knjig, te pa so prevedene v 32 jezikov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Verska skupnost bahai, ki deluje tudi v Sloveniji, letos praznuje dvestoletnico rojstva svojega ustanovitelja Baha'u'llahja (1817-1892). Ob tej priložnosti so bahaji pripravili praznovanje s kulturno-umetniškim programom, predstavili pa so tudi dejavnosti bahajske skupnosti. V Baha’u’llahjevi viziji je človeštvo kot eno ljudstvo in zemlja kot skupna domovina. Več o osrednji osebnosti skupnosti bahai in njenem pomenu za sodobni čas v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj.
Neveljaven email naslov