Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
867 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov