Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
867 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Neveljaven email naslov