Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov