Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov