Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

09.06.2017


Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.

Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.

Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija  s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .

Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.

Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu.  Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.

Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti.  Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase.  Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.

Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in  glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej  pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.

Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.

Še nekaj kratkih novic:

Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.

V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .

Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.

Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.


Slovencem po svetu

869 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

09.06.2017


Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.

Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.

Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija  s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .

Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.

Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu.  Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.

Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti.  Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase.  Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.

Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in  glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej  pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.

Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.

Še nekaj kratkih novic:

Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.

V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .

Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.

Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.


31.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


24.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


17.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


10.05.2019

Slovencem po svetu

Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.


03.05.2019

Zgodbe Slovencev iz Velike Britanije, Nizozemske in Argentine

V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.


19.04.2019

Nagrajenci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


12.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


05.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.03.2019

Slovenščina je v varnih rokah

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


22.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


25.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


18.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


11.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov