Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov