Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov