Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
870 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Oddaji Slovencem po svetu bomo tokrat prek radijskih valov najprej potovali v Turčijo in se ustavili v Carigradu. Tja so v teh dneh uprte tudi oči številnih košarkarskih navdušencev, saj slovenska reprezentanca piše zgodovinsko zgodbo o uspehu in jo v nedeljo čaka veliki finale. Športno navdušenje je okusila tudi gostja oddaje Slovencem po svetu Špela Grošelj, ki v Carigradu živi od leta 2013. Umetnostno zgodovinarko in hispanistko je v mesto, ki velja za most med Azijo in Evropo, odpeljal doktorat, a je poleg tega aktivna na številnih področjih, med drugim tudi kot prostovoljka pomaga beguncem. V Oddaji se bomo prek radijskih valov odpravili tudi na Kitajsko, kjer slovenski rojaki za jutri pripravljajo že 10. Vseslovensko srečanje in se pogovarjali s podjetnikom Nenadom Petrovčičem, ki na Kitajskem biva in dela že desetletje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov