Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo najprej obiskali Berlin, kjer se bo v ponedeljek začel prvi šolski dan dopolnilnega pouka Slovenščine. Nato nas je čisto pravi argentinski tango ponesel s svojim ritmom in glasom, ki ga pooseblja argentinska Slovenka Lili Bohinc. Na koncu oddaje pa ste lahko slišali še skok na Švedsko, kjer po zaslugi našega rojaka pogosto zazveni čisto prava frajtonarica, ki ji radi prisluhnejo tako Slovenci kot tudi Švedi.
Počitnic je nepreklicno konec. Za šolarji v Sloveniji prvi teden pouka že mimo, v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu pa bo pouk stekel prihodnji teden. Tudi letos je interes slovenskih učencev za obiskovanje pouka slovenskega jezika in kulture v nemški prestolnici zelo velik, predvsem med odraslimi slušatelji. Dolgoletna učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu Magdalena Novak je v pogovoru z Lili Brunec povedala, kako je slovenska šola v nemškem glavnem mestu pripravljena na novo šolsko leto in kakšno dogajanje bo spremljalo pouk.
Lili Bohinc je argentinska Slovenka, rojena v Argentini. Kot otrok je v Buenos Airesu poslušala zgodbe staršev o njihovi domovini, njeni lepoti in ljudeh. Nato so njeni otroci obiskali Slovenijo zaradi športnih aktivnosti ter se nazaj nad domovino njihovih prednikov vrnili tako navdušeni, da je tja tudi zaradi njihovega prigovarjanja odpotovala še sama.
Viktor Semprimožnik Vikis iz Hästvede je kot muzikant znan tako na Švedskem kakor tudi daleč po Evropi. S pomočjo svojih domačih še danes igra na frajtonarico in razveseljuje tako rojake kakor tudi Švede ter vse tiste, ki jim polka ali valček kaj pomenita. Znan je tudi po zbirki frajtonaric, ki je ena največjih zasebnih zbirk v Evropi. Viktor je s svojim ansamblom Vikis večkrat sodeloval tudi v Vadsteni. Pripada slovenski skupnosti v Olofströmu, kjer se srečuje z rojaki pri slovenski Sveti maši v tamkajšnji cerkvi, kakor tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Z njim se je tik pred njegovim odhodom nazaj na Švedsko pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.
Še kratka novica:
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika pripravlja v sredo, 13. Septembra ob 17. uri Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi razstavo mojstrovih fotografij. Razstavo bo odprla Vladislava Hujová, županja mestnega okrožja Prage 3 in predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi. Enega najboljših slovenskih in čeških arhitektov 20. stoletja bo predstavil arhitekt Vladimír Šlapeta. Ob tej priložností bodo člani društva postregli z izbranimi slovenskimi vini. Več informacij najdete na spletni strani društva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov