Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

11.09.2020

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi

Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj  izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.

Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija.  Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport,  Roman Gruden.

Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.

Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?

Še nekaj kratkih novic:

V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb,  vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.

Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.

Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.

Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.


Slovencem po svetu

873 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

11.09.2020

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi

Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj  izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.

Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija.  Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport,  Roman Gruden.

Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.

Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?

Še nekaj kratkih novic:

V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb,  vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.

Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.

Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.

Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.


11.07.2024

Portreti: Avstralska Slovenka Tania Smrdel

V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.


05.07.2024

Slovenci po svetu radi pridejo od tam kjer so doma - domov

V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.


28.06.2024

Slovenci iz tujine na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru

Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .


21.06.2024

"Legokocke so me navdušile, da bi postal arhitekt"

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.


14.06.2024

Tudi Slovenci v Stuttgartu, Münchnu in Kӧlnu se že ogrevajo za navijanje

Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.


07.06.2024

Pol stoletja slovenskega dopolnilnega pouka v Frankfurtu

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.


31.05.2024

"Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.


24.05.2024

Učenci slovenske dopolnilne šole v Švici obiskali šolo v Sloveniji

V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.


17.05.2024

Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.


10.05.2024

Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.


26.04.2024

Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.


19.04.2024

Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.


12.04.2024

Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.


05.04.2024

Učitelji slovenščine iz evropskih držav na strokovnem srečanju v Ljubljani

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.


29.03.2024

Velikonočne običaje ohranjajo tudi Slovenci po svetu

Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.


22.03.2024

Maja Daniel: ”Pomembna naloga bo tudi predstavitev Slovenije širši javnosti v Frankfurtu”

Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.


15.03.2024

"Obdani smo z morjem, ljudje so prijazni, ne vtikajo se vate"

V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.


08.03.2024

"Največ domotožja gre skozi želodec"

Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.


01.03.2024

V Sydneyu ponovno zaživela slovenska radijska oddaja

Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.


23.02.2024

Daniel Furlan Avstralija: ”Oče nama je s sestro zapustil veliko darilo – oba govoriva slovensko”

Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov