Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
Neveljaven email naslov