Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Neveljaven email naslov