Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomen poezije doktorja Franceta Prešerna je aktualen vedno, kar prej ali slej ugotovi sleherna generacija.
Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki praznik kulture praznujemo kot svoj državni praznik. Pomen poezije doktorja Franceta Prešerna je aktualen vedno, kar prej ali slej ugotovi sleherna generacija. Kako pomembna je kultura za narod, morda celo najbolj vedo tisti, ki ne živijo v domovini. Zato smo celotno današnjo oddajo Slovencem po svetu posvetili kulturi, vezivnemu tkivu med ljudmi enega naroda, ne glede na to, kje na našem planetu se trenutno nahajajo.
Le kako bi kultura lahko preživela, če je ne bi v kar najlepši luči predstavili mladim? Še toliko bolj, če živijo v tujini, nam je povedala učiteljica dopolnilnega pouka Slovenščine Mira Delavec Touhami, ki v Nemčiji pomen kulture za vzgojo mladih občuti kot poslanstvo. Kako jim predstaviti kulturo, da bi jim bila čim bolj všeč, pa je včasih ne ravno najbolj enostavna naloga, doda.
Ob slovenskem kulturnem prazniku še posebej zaživi slovenska kultura tudi med slovenskimi rojaki v ameriškem Clevelandu. Pa ne le ob Prešernovem dnevu, kulturno bogato dogajanje se vrsti vse leto, je v pogovoru z Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na clevelandski univerzi Luka Zibelnik, ki je tudi sodelavec tamkajšnjega Slovenskega muzeja in arhiva, aktivno pa letos sodeluje tudi na slovenskem Kurentovanju v Clevelandu, ki je v šestih letih preraslo v pravi kulturno etnološki festival.
V Pragi imajo ta teden počitnice, ki jih poimenujejo kar »pomladanske počitnice«. Kljub temu, je Mojci Delač povedala Helena Poche, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v tem mestu ob Vltavi, da zime letos še ni bilo, jo pa pričakujejo v februarju. Tudi zaradi počitnic pa bodo kulturni praznik obeležili v začetku prihodnjega tedna, na pustni torek.
Morda radijski eter kdaj ne ujame vse slikovitosti in barvitosti, ki ju nosi papir ali ekran, so pa zato še kako povedne besede. Mateja Bizjak Petit, slovenska pesnica, lutkarica in dramaturginja, ki že vrsto let živi in dela v Franciji, z njimi zna objeti. Tja jo je poklicala Mojca Delač, saj je v francoskem mestu Tinqueux te dni znova živahno. Včeraj se je namreč začel že peti sejem otroške in mladinske poezije, ki je edini tovrstni sejem v tej deželi.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Pomen poezije doktorja Franceta Prešerna je aktualen vedno, kar prej ali slej ugotovi sleherna generacija.
Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki praznik kulture praznujemo kot svoj državni praznik. Pomen poezije doktorja Franceta Prešerna je aktualen vedno, kar prej ali slej ugotovi sleherna generacija. Kako pomembna je kultura za narod, morda celo najbolj vedo tisti, ki ne živijo v domovini. Zato smo celotno današnjo oddajo Slovencem po svetu posvetili kulturi, vezivnemu tkivu med ljudmi enega naroda, ne glede na to, kje na našem planetu se trenutno nahajajo.
Le kako bi kultura lahko preživela, če je ne bi v kar najlepši luči predstavili mladim? Še toliko bolj, če živijo v tujini, nam je povedala učiteljica dopolnilnega pouka Slovenščine Mira Delavec Touhami, ki v Nemčiji pomen kulture za vzgojo mladih občuti kot poslanstvo. Kako jim predstaviti kulturo, da bi jim bila čim bolj všeč, pa je včasih ne ravno najbolj enostavna naloga, doda.
Ob slovenskem kulturnem prazniku še posebej zaživi slovenska kultura tudi med slovenskimi rojaki v ameriškem Clevelandu. Pa ne le ob Prešernovem dnevu, kulturno bogato dogajanje se vrsti vse leto, je v pogovoru z Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na clevelandski univerzi Luka Zibelnik, ki je tudi sodelavec tamkajšnjega Slovenskega muzeja in arhiva, aktivno pa letos sodeluje tudi na slovenskem Kurentovanju v Clevelandu, ki je v šestih letih preraslo v pravi kulturno etnološki festival.
V Pragi imajo ta teden počitnice, ki jih poimenujejo kar »pomladanske počitnice«. Kljub temu, je Mojci Delač povedala Helena Poche, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v tem mestu ob Vltavi, da zime letos še ni bilo, jo pa pričakujejo v februarju. Tudi zaradi počitnic pa bodo kulturni praznik obeležili v začetku prihodnjega tedna, na pustni torek.
Morda radijski eter kdaj ne ujame vse slikovitosti in barvitosti, ki ju nosi papir ali ekran, so pa zato še kako povedne besede. Mateja Bizjak Petit, slovenska pesnica, lutkarica in dramaturginja, ki že vrsto let živi in dela v Franciji, z njimi zna objeti. Tja jo je poklicala Mojca Delač, saj je v francoskem mestu Tinqueux te dni znova živahno. Včeraj se je namreč začel že peti sejem otroške in mladinske poezije, ki je edini tovrstni sejem v tej deželi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov