Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem Slovenije in ZDA.
Te dni je na obisku v Sloveniji prof. dr. Duncan Haldane, teoretski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016. Njegova mama je bila Ljudmila Renko, Slovenka iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Vseskozi je ohranjala vezi in zavest o koreninah, ki so pomembne tudi za prof. Haldana. V pogovoru z Mojco Delač je spregovoril o kvantni mehaniki, prihodnosti znanosti, pa o otroštvu, starših, starih starših, zavesti o slovenskih koreninah in tudi o tem, kako je kot najstnik štopal po Jugoslaviji.
Posvetili smo se velikemu Slovencu Louisu Adamiču, ki bi prav danes praznoval 120 let. Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem obeh domovin – Slovenije in ZDA. Spomin na prodornega pisatelja in političnega aktivista v teh dneh med drugim obuja tudi razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, povezana v projekt Iz mnogih dežel. Pred odprtjem razstave smo se o Louisu Adamiču in njegovem delu pogovarjali z enim izmed avtorjev razstave Aljošo Pelhanom z oddelka za vsebinsko obdelavo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Strokovnjaki različnih področij so pozornost med drugim namenjali tudi Adamičevi sledi v zgodovini in politiki. Dr. Rozina Švent je osvetlila lik Luisa Adamiča kot človeka dveh domovin.
Razprava na Konferenci ob 120. obletnici rojstva Luisa Adamiča je tekla tudi o multikulturalizmu, razrednem boju in recepciji Adamičevih del. Dr. Karmen Medica s Primorske univerze je predstavila migracije in multikulturalizem v luči pionirskega dela Luisa Adamiča. Pred mikrofon jo je povabila Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 26. marca 2018, bosta Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Jure Leskovec, predsednik upravnega odbora Ameriško slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), podpisala memorandum o sodelovanju na področju povezovanja s Slovenci, ki živijo in delajo v Združenih državah Amerike, ter pogodbo o financiranju štipendijskega fonda ASEF za slovenske študente in raziskovalce v ZDA.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Bralcem na Južnem Primorskem bo na voljo že jeseni. Dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banjaluki. Bibliobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Slovenci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banjaluka.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 22. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo letos potekal v bližini Kobarida v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka med 28. julijem in 4. avgustom 2018. Prijave že sprejemajo na spletni strani www.slokongres.si.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem Slovenije in ZDA.
Te dni je na obisku v Sloveniji prof. dr. Duncan Haldane, teoretski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016. Njegova mama je bila Ljudmila Renko, Slovenka iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Vseskozi je ohranjala vezi in zavest o koreninah, ki so pomembne tudi za prof. Haldana. V pogovoru z Mojco Delač je spregovoril o kvantni mehaniki, prihodnosti znanosti, pa o otroštvu, starših, starih starših, zavesti o slovenskih koreninah in tudi o tem, kako je kot najstnik štopal po Jugoslaviji.
Posvetili smo se velikemu Slovencu Louisu Adamiču, ki bi prav danes praznoval 120 let. Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem obeh domovin – Slovenije in ZDA. Spomin na prodornega pisatelja in političnega aktivista v teh dneh med drugim obuja tudi razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, povezana v projekt Iz mnogih dežel. Pred odprtjem razstave smo se o Louisu Adamiču in njegovem delu pogovarjali z enim izmed avtorjev razstave Aljošo Pelhanom z oddelka za vsebinsko obdelavo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Strokovnjaki različnih področij so pozornost med drugim namenjali tudi Adamičevi sledi v zgodovini in politiki. Dr. Rozina Švent je osvetlila lik Luisa Adamiča kot človeka dveh domovin.
Razprava na Konferenci ob 120. obletnici rojstva Luisa Adamiča je tekla tudi o multikulturalizmu, razrednem boju in recepciji Adamičevih del. Dr. Karmen Medica s Primorske univerze je predstavila migracije in multikulturalizem v luči pionirskega dela Luisa Adamiča. Pred mikrofon jo je povabila Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 26. marca 2018, bosta Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Jure Leskovec, predsednik upravnega odbora Ameriško slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), podpisala memorandum o sodelovanju na področju povezovanja s Slovenci, ki živijo in delajo v Združenih državah Amerike, ter pogodbo o financiranju štipendijskega fonda ASEF za slovenske študente in raziskovalce v ZDA.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Bralcem na Južnem Primorskem bo na voljo že jeseni. Dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banjaluki. Bibliobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Slovenci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banjaluka.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 22. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo letos potekal v bližini Kobarida v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka med 28. julijem in 4. avgustom 2018. Prijave že sprejemajo na spletni strani www.slokongres.si.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov