Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem Slovenije in ZDA.
Te dni je na obisku v Sloveniji prof. dr. Duncan Haldane, teoretski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016. Njegova mama je bila Ljudmila Renko, Slovenka iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Vseskozi je ohranjala vezi in zavest o koreninah, ki so pomembne tudi za prof. Haldana. V pogovoru z Mojco Delač je spregovoril o kvantni mehaniki, prihodnosti znanosti, pa o otroštvu, starših, starih starših, zavesti o slovenskih koreninah in tudi o tem, kako je kot najstnik štopal po Jugoslaviji.
Posvetili smo se velikemu Slovencu Louisu Adamiču, ki bi prav danes praznoval 120 let. Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem obeh domovin – Slovenije in ZDA. Spomin na prodornega pisatelja in političnega aktivista v teh dneh med drugim obuja tudi razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, povezana v projekt Iz mnogih dežel. Pred odprtjem razstave smo se o Louisu Adamiču in njegovem delu pogovarjali z enim izmed avtorjev razstave Aljošo Pelhanom z oddelka za vsebinsko obdelavo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Strokovnjaki različnih področij so pozornost med drugim namenjali tudi Adamičevi sledi v zgodovini in politiki. Dr. Rozina Švent je osvetlila lik Luisa Adamiča kot človeka dveh domovin.
Razprava na Konferenci ob 120. obletnici rojstva Luisa Adamiča je tekla tudi o multikulturalizmu, razrednem boju in recepciji Adamičevih del. Dr. Karmen Medica s Primorske univerze je predstavila migracije in multikulturalizem v luči pionirskega dela Luisa Adamiča. Pred mikrofon jo je povabila Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 26. marca 2018, bosta Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Jure Leskovec, predsednik upravnega odbora Ameriško slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), podpisala memorandum o sodelovanju na področju povezovanja s Slovenci, ki živijo in delajo v Združenih državah Amerike, ter pogodbo o financiranju štipendijskega fonda ASEF za slovenske študente in raziskovalce v ZDA.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Bralcem na Južnem Primorskem bo na voljo že jeseni. Dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banjaluki. Bibliobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Slovenci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banjaluka.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 22. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo letos potekal v bližini Kobarida v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka med 28. julijem in 4. avgustom 2018. Prijave že sprejemajo na spletni strani www.slokongres.si.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem Slovenije in ZDA.
Te dni je na obisku v Sloveniji prof. dr. Duncan Haldane, teoretski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016. Njegova mama je bila Ljudmila Renko, Slovenka iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Vseskozi je ohranjala vezi in zavest o koreninah, ki so pomembne tudi za prof. Haldana. V pogovoru z Mojco Delač je spregovoril o kvantni mehaniki, prihodnosti znanosti, pa o otroštvu, starših, starih starših, zavesti o slovenskih koreninah in tudi o tem, kako je kot najstnik štopal po Jugoslaviji.
Posvetili smo se velikemu Slovencu Louisu Adamiču, ki bi prav danes praznoval 120 let. Slovenski izseljenski pisatelj, neutrudni borec za pravico in mir, je svoje življenje in delo posvetil družbenim, kulturnim in socialnim vprašanjem obeh domovin – Slovenije in ZDA. Spomin na prodornega pisatelja in političnega aktivista v teh dneh med drugim obuja tudi razstava v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, povezana v projekt Iz mnogih dežel. Pred odprtjem razstave smo se o Louisu Adamiču in njegovem delu pogovarjali z enim izmed avtorjev razstave Aljošo Pelhanom z oddelka za vsebinsko obdelavo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Strokovnjaki različnih področij so pozornost med drugim namenjali tudi Adamičevi sledi v zgodovini in politiki. Dr. Rozina Švent je osvetlila lik Luisa Adamiča kot človeka dveh domovin.
Razprava na Konferenci ob 120. obletnici rojstva Luisa Adamiča je tekla tudi o multikulturalizmu, razrednem boju in recepciji Adamičevih del. Dr. Karmen Medica s Primorske univerze je predstavila migracije in multikulturalizem v luči pionirskega dela Luisa Adamiča. Pred mikrofon jo je povabila Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 26. marca 2018, bosta Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Jure Leskovec, predsednik upravnega odbora Ameriško slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), podpisala memorandum o sodelovanju na področju povezovanja s Slovenci, ki živijo in delajo v Združenih državah Amerike, ter pogodbo o financiranju štipendijskega fonda ASEF za slovenske študente in raziskovalce v ZDA.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Bralcem na Južnem Primorskem bo na voljo že jeseni. Dozdajšnje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banjaluki. Bibliobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Slovenci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banjaluka.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 22. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo letos potekal v bližini Kobarida v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka med 28. julijem in 4. avgustom 2018. Prijave že sprejemajo na spletni strani www.slokongres.si.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov