Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
Neveljaven email naslov