Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
869 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov