Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov