Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov