Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
864 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.
V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.
V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.
Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.
V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.
Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.
Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.
Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.
Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.
Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.
Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.
Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Prvo zgodbo v novem letu bo spisala doktorica Urška Velikonja, profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, ki raziskuje področje finančnega kriminala. Veliko se ukvarja z ameriškim trgom vrednostnih papirjev ter s kršitvami pravil na njem. Med drugim razloži, kaj je trgovanje z notranjimi informacijami in prirejanje računovodskih knjig ter kako ameriški regulator ukrepa proti temu. Skupaj s sogovorniki iz organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, pa smo potegnili črto pod minulo leto ter napovedali najpomembnejše dogodke v letošnjem.
V zadnji letošnji oddaji predstavljamo zgodbi podoktorske raziskovalke gozdarstva Ane Stritih iz Nemčije in nevrokirurginje dr. Martine Šebök, ki deluje v Švici, ustavljamo se v Porurju, kjer deluje pevski zbor Slovenski Cvet, podajamo pa se tudi na sever Evrope , kjer že diši po slaščicah, ki nastajajo pod rokami Saše Arhar, ki že deset let živi na Finskem.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Slovenci v Rimu so že zaznamovali torkov državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, tudi z nagovorom novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Franca Buta. O pomenu božiča in o božičnih tradicijah smo povprašali patra Martina Krizologa Cimermana, ki že 31 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu. O decembrskih praznovanjih tudi z rojaki iz Nove Zelandije, Kanade, ZDA ter nekaterih evropskih držav. V Ljubljani pa je potekal tradicionalni simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.
Neveljaven email naslov