Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala nekaj let, preden ga je ona prišla obiskat iz Združenih držav v Argentino. Poročena sta že skoraj 40 let.
Matej Rančigaj se je na Facebooku Prvega oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu Mojce Delač na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala prek revije in se nato srečala tudi v živo. Mirtha je k njemu v Buenos Aires priletela naravnost iz Združenih držav. Ob koncu oddaje pa vas vabiva še na koncert slovenskih pevskih zborov v Pragi, ki ga pripravlja slovensko društvo Jožeta Plečnika.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu že sedem let. In če navadno ob tem podatku dodamo kraj bivanja, bi zanj lahko rekli, da smo s tem »po svetu« povedali že vse. Zase pravi, da ima že kar nekaj »drugih domov«, in čeprav je zadnja leta baza Capetown v Južnoafriški republiki, smo ga ujeli v Braziliji. In to ob pomoči radijskih valov. Na Facebooku Prvega se nam je namreč oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Pravzaprav bi morali reči – o zgodbah. Motor, Afrika, glasba, svet, ljudje, kultura. Nekaj sta jih v radijske minute ujela z Mojco Delač, ki je Mateja Rančigaja poklicala v Sao Paolo.
Ko družbenih omrežij še ni bilo, so si ljudje dopisovali. Na papir so napisali sporočilo, ga zložili v kuverto, nanjo nalepili znamko in potem 14 dni čakali, da je prišel odgovor. Če je prišel. Ne, to ni bilo v kameni dobi, ampak pred le nekaj desetletji. Takrat sta si začela dopisovati zdaj že skoraj 40 let poročena zakonca Mirtha in Jože Koder. Ona je živela v ZDA, on pa v Buenos Airesu.
Jutri bo živahno tudi med rojaki v češki prestolnici, v Plečnikovi Cerkvi v Pragi bo na sporedu koncert treh slovenskih pevskih zborov. Več o dogajanju pa predsednik Slovenskega društva Jože Plečnik, gospod Iztok Toplak. Kot je povedal Mojci Delač, bo maj zanje pester.
Še nekaj kratkih novic:
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine in člani Društva Slovencev Triglav so v zadnjih letih obiskali osrednjo Slovenijo, Dolenjsko, Štajersko in Prekmurje. Letos je bil njihov cilj Gorenjska, natančneje Kranj. Odpeljali so se tudi v Ljubljano, kjer so se udeležili pohoda Pot ob žici. Letošnja prireditev je bila že 62., med 30.000 udeleženci, ki so prehodili vsaj del poti, so bili tako tudi banjaluški Slovenci.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10. do 15. leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. in 21. julijem v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala nekaj let, preden ga je ona prišla obiskat iz Združenih držav v Argentino. Poročena sta že skoraj 40 let.
Matej Rančigaj se je na Facebooku Prvega oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu Mojce Delač na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala prek revije in se nato srečala tudi v živo. Mirtha je k njemu v Buenos Aires priletela naravnost iz Združenih držav. Ob koncu oddaje pa vas vabiva še na koncert slovenskih pevskih zborov v Pragi, ki ga pripravlja slovensko društvo Jožeta Plečnika.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu že sedem let. In če navadno ob tem podatku dodamo kraj bivanja, bi zanj lahko rekli, da smo s tem »po svetu« povedali že vse. Zase pravi, da ima že kar nekaj »drugih domov«, in čeprav je zadnja leta baza Capetown v Južnoafriški republiki, smo ga ujeli v Braziliji. In to ob pomoči radijskih valov. Na Facebooku Prvega se nam je namreč oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Pravzaprav bi morali reči – o zgodbah. Motor, Afrika, glasba, svet, ljudje, kultura. Nekaj sta jih v radijske minute ujela z Mojco Delač, ki je Mateja Rančigaja poklicala v Sao Paolo.
Ko družbenih omrežij še ni bilo, so si ljudje dopisovali. Na papir so napisali sporočilo, ga zložili v kuverto, nanjo nalepili znamko in potem 14 dni čakali, da je prišel odgovor. Če je prišel. Ne, to ni bilo v kameni dobi, ampak pred le nekaj desetletji. Takrat sta si začela dopisovati zdaj že skoraj 40 let poročena zakonca Mirtha in Jože Koder. Ona je živela v ZDA, on pa v Buenos Airesu.
Jutri bo živahno tudi med rojaki v češki prestolnici, v Plečnikovi Cerkvi v Pragi bo na sporedu koncert treh slovenskih pevskih zborov. Več o dogajanju pa predsednik Slovenskega društva Jože Plečnik, gospod Iztok Toplak. Kot je povedal Mojci Delač, bo maj zanje pester.
Še nekaj kratkih novic:
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine in člani Društva Slovencev Triglav so v zadnjih letih obiskali osrednjo Slovenijo, Dolenjsko, Štajersko in Prekmurje. Letos je bil njihov cilj Gorenjska, natančneje Kranj. Odpeljali so se tudi v Ljubljano, kjer so se udeležili pohoda Pot ob žici. Letošnja prireditev je bila že 62., med 30.000 udeleženci, ki so prehodili vsaj del poti, so bili tako tudi banjaluški Slovenci.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10. do 15. leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. in 21. julijem v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov