Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
862 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov