Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov