Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov