Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
862 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov