Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
862 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
Neveljaven email naslov