Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov