Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov