Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov