Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov