Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
Neveljaven email naslov