Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Slovenci v Rimu so že zaznamovali torkov državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, tudi z nagovorom novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Franca Buta. O pomenu božiča in o božičnih tradicijah smo povprašali patra Martina Krizologa Cimermana, ki že 31 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu. O decembrskih praznovanjih tudi z rojaki iz Nove Zelandije, Kanade, ZDA ter nekaterih evropskih držav. V Ljubljani pa je potekal tradicionalni simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.
Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.
Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.
Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.
V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.
V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.
V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.
V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.
V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.
Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.
V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.
Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.
Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.
Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.
Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
Neveljaven email naslov