Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Slovenci po svetu ostajajo optimistični tudi na najbolj obremenjenih področjih
Po zelo optimističnih napovedih zadnjih dni se zdi, da je epidemija koronavirusa v Sloveniji vendarle počasi začela pojenjati in da bodo morda že po velikonočnih praznikih nekateri izmed izrednih ukrepov prenehali veljati. To sicer ne pomeni, da je nujne previdnosti konec, pomeni pa, da se lahko optimizem vendarle začne vračati. Optimizem je zaznati tudi v pogovorih z gosti, ki smo jih pripravili za vas. Naši trije sogovorniki prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten.
Svit Peterlin je v skupini Slovenci v Franciji objavil zapis, v katerem je ponujal varstvo otrok vsem tistim Slovenkam in Slovencem v deželi vina in sira, ki bi ga v času epidemije potrebovali. Vprašal sem ga, kako je prišel v Francijo in kako je koronavirus spremenil njegovo življenje.
V Španiji, ki je trenutno najbolj obremenjena, pa živi Eva Kotnik. Povedala mi je, da sicer razmere prodirajo v vse pore življenja, vendar jim sama ne pusti, da bi ji vzele optimizem in načrte za prihodnost.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu postal pred skoraj desetletjem. Takrat se je odločil, da uresniči svoje sanje in se odpravi z motorjem po Afriki. A to nikakor ni bila edina celina, ki jo je v tem času obiskal, raziskoval in kjer je spletel prijateljstva. Njegova »baza« na tem kontinentu je v Cape Townu v Južnoafriški republiki, kamor ga je poklicala Mojca Delač. Glede na to, da imamo le malo priložnosti, da izvemo, kakšno je aktualno stanje v tej deželi in mestu, sta se seveda posvetila aktualni temi novega koronavirusa in z njim povezanimi trenutnimi razmerami in ukrepi.
Še nekaj kratkih novic:
Člani društva VTIS si med seboj že pomagajo preko kanala #covid-19 na Slacku z uporabnimi informacijami glede potovanj in z deljenjem izkušenj. Zdaj želijo po svojih močeh pomagati tudi domovini z znanjem in izkušnjami iz zdravstvenih strok in s pomočjo pri zagotavljanju in dobavi zdravstvene opreme. Če lahko pomagate, vas prosijo, da pišete na naslov urad.slovenci@gov.si in izpolnite tabelo na aplikaciji Google Drive-u. Vsaka informacija je v tem trenutku neprecenljivo pomembna, sporočajo.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 24. Tabor slovenski otrok po svetu, ki se bo odvijal od 7. do 12. julija 2020 v domu CŠOD Štrk v bližini Ptuja. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu, bo v letu 2020 organiziral Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Slovenci po svetu ostajajo optimistični tudi na najbolj obremenjenih področjih
Po zelo optimističnih napovedih zadnjih dni se zdi, da je epidemija koronavirusa v Sloveniji vendarle počasi začela pojenjati in da bodo morda že po velikonočnih praznikih nekateri izmed izrednih ukrepov prenehali veljati. To sicer ne pomeni, da je nujne previdnosti konec, pomeni pa, da se lahko optimizem vendarle začne vračati. Optimizem je zaznati tudi v pogovorih z gosti, ki smo jih pripravili za vas. Naši trije sogovorniki prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten.
Svit Peterlin je v skupini Slovenci v Franciji objavil zapis, v katerem je ponujal varstvo otrok vsem tistim Slovenkam in Slovencem v deželi vina in sira, ki bi ga v času epidemije potrebovali. Vprašal sem ga, kako je prišel v Francijo in kako je koronavirus spremenil njegovo življenje.
V Španiji, ki je trenutno najbolj obremenjena, pa živi Eva Kotnik. Povedala mi je, da sicer razmere prodirajo v vse pore življenja, vendar jim sama ne pusti, da bi ji vzele optimizem in načrte za prihodnost.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu postal pred skoraj desetletjem. Takrat se je odločil, da uresniči svoje sanje in se odpravi z motorjem po Afriki. A to nikakor ni bila edina celina, ki jo je v tem času obiskal, raziskoval in kjer je spletel prijateljstva. Njegova »baza« na tem kontinentu je v Cape Townu v Južnoafriški republiki, kamor ga je poklicala Mojca Delač. Glede na to, da imamo le malo priložnosti, da izvemo, kakšno je aktualno stanje v tej deželi in mestu, sta se seveda posvetila aktualni temi novega koronavirusa in z njim povezanimi trenutnimi razmerami in ukrepi.
Še nekaj kratkih novic:
Člani društva VTIS si med seboj že pomagajo preko kanala #covid-19 na Slacku z uporabnimi informacijami glede potovanj in z deljenjem izkušenj. Zdaj želijo po svojih močeh pomagati tudi domovini z znanjem in izkušnjami iz zdravstvenih strok in s pomočjo pri zagotavljanju in dobavi zdravstvene opreme. Če lahko pomagate, vas prosijo, da pišete na naslov urad.slovenci@gov.si in izpolnite tabelo na aplikaciji Google Drive-u. Vsaka informacija je v tem trenutku neprecenljivo pomembna, sporočajo.
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 24. Tabor slovenski otrok po svetu, ki se bo odvijal od 7. do 12. julija 2020 v domu CŠOD Štrk v bližini Ptuja. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu, bo v letu 2020 organiziral Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Neveljaven email naslov