Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
1. september prinaša drugačno šolo tudi za rojake širom sveta
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev - v Zahodni Bengaliji šolo Piali Ashar Alo, ki jo že dvanajst let vodi Mojca Gayen, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko, kjer bo njegova hči obiskovala mednarodno šolo.
V Zahodni Bengaliji, v okolici Kalkulte, šolo Piali Ashar Alo, že dvanajst let vodi Mojca Gayen s svojim soprogom Anupom. Šola je v zadnjih mesecih tudi dom gospe Mojce in njene družine, ki se je poleg karantene in skrbi povezanih z novim koronavirusom soočila tudi z drugimi preizkušnjami. Šolanje v teh revnih predelih seveda še zdaleč ni samoumevno, zlasti, ko mora potekati na daljavo.
Bliža se novo šolsko leto in tudi v Pragi se bodo 1. septembra odprla šolska vrata in začel se bo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Na Češkem sicer živi in dela nekaj več kot 350 Slovencev, večina jih biva prav v češki prestolnici. Tudi večina slovenskih otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture, prihaja iz Prage in njene okolice. Lili Brunec se je z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Heleno Poche, ki v češkem glavnem mestu poučuje sedmo leto, pogovarjala o tem, kako glede na okoliščine, ki jih je prinesla korona kriza, v Pragi pričakujejo začetek novega šolskega leta in kako bo stekel pouk.
Rok Juhas se je z družino preselil na Portugalsko. Za to odločitev je imel veliko razlogov, kakor je imel tudi veliko razlogov, zaradi katerih bi lahko ostal doma. In kaj je bil na koncu glavni razlog za selitev?
Še nekaj kratkih novic:
Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vabi k Literarnemu sodelovanju "Prisluhni besedam". V razpisu lahko sodelujete s svojimi literarnimi besedili. Prispevek lahko obsega do 10 strani (do 10 pesmi ali proza) A4 formata, zaželeno pa je, da so besedila v slovenskem jeziku ali v angleščini. Predpisane teme ni, prispevke pa lahko pošljete do 10. septembra 2020.
Tudi revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
1. september prinaša drugačno šolo tudi za rojake širom sveta
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev - v Zahodni Bengaliji šolo Piali Ashar Alo, ki jo že dvanajst let vodi Mojca Gayen, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko, kjer bo njegova hči obiskovala mednarodno šolo.
V Zahodni Bengaliji, v okolici Kalkulte, šolo Piali Ashar Alo, že dvanajst let vodi Mojca Gayen s svojim soprogom Anupom. Šola je v zadnjih mesecih tudi dom gospe Mojce in njene družine, ki se je poleg karantene in skrbi povezanih z novim koronavirusom soočila tudi z drugimi preizkušnjami. Šolanje v teh revnih predelih seveda še zdaleč ni samoumevno, zlasti, ko mora potekati na daljavo.
Bliža se novo šolsko leto in tudi v Pragi se bodo 1. septembra odprla šolska vrata in začel se bo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Na Češkem sicer živi in dela nekaj več kot 350 Slovencev, večina jih biva prav v češki prestolnici. Tudi večina slovenskih otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture, prihaja iz Prage in njene okolice. Lili Brunec se je z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Heleno Poche, ki v češkem glavnem mestu poučuje sedmo leto, pogovarjala o tem, kako glede na okoliščine, ki jih je prinesla korona kriza, v Pragi pričakujejo začetek novega šolskega leta in kako bo stekel pouk.
Rok Juhas se je z družino preselil na Portugalsko. Za to odločitev je imel veliko razlogov, kakor je imel tudi veliko razlogov, zaradi katerih bi lahko ostal doma. In kaj je bil na koncu glavni razlog za selitev?
Še nekaj kratkih novic:
Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vabi k Literarnemu sodelovanju "Prisluhni besedam". V razpisu lahko sodelujete s svojimi literarnimi besedili. Prispevek lahko obsega do 10 strani (do 10 pesmi ali proza) A4 formata, zaželeno pa je, da so besedila v slovenskem jeziku ali v angleščini. Predpisane teme ni, prispevke pa lahko pošljete do 10. septembra 2020.
Tudi revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Neveljaven email naslov