Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
1. september prinaša drugačno šolo tudi za rojake širom sveta
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev - v Zahodni Bengaliji šolo Piali Ashar Alo, ki jo že dvanajst let vodi Mojca Gayen, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko, kjer bo njegova hči obiskovala mednarodno šolo.
V Zahodni Bengaliji, v okolici Kalkulte, šolo Piali Ashar Alo, že dvanajst let vodi Mojca Gayen s svojim soprogom Anupom. Šola je v zadnjih mesecih tudi dom gospe Mojce in njene družine, ki se je poleg karantene in skrbi povezanih z novim koronavirusom soočila tudi z drugimi preizkušnjami. Šolanje v teh revnih predelih seveda še zdaleč ni samoumevno, zlasti, ko mora potekati na daljavo.
Bliža se novo šolsko leto in tudi v Pragi se bodo 1. septembra odprla šolska vrata in začel se bo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Na Češkem sicer živi in dela nekaj več kot 350 Slovencev, večina jih biva prav v češki prestolnici. Tudi večina slovenskih otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture, prihaja iz Prage in njene okolice. Lili Brunec se je z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Heleno Poche, ki v češkem glavnem mestu poučuje sedmo leto, pogovarjala o tem, kako glede na okoliščine, ki jih je prinesla korona kriza, v Pragi pričakujejo začetek novega šolskega leta in kako bo stekel pouk.
Rok Juhas se je z družino preselil na Portugalsko. Za to odločitev je imel veliko razlogov, kakor je imel tudi veliko razlogov, zaradi katerih bi lahko ostal doma. In kaj je bil na koncu glavni razlog za selitev?
Še nekaj kratkih novic:
Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vabi k Literarnemu sodelovanju "Prisluhni besedam". V razpisu lahko sodelujete s svojimi literarnimi besedili. Prispevek lahko obsega do 10 strani (do 10 pesmi ali proza) A4 formata, zaželeno pa je, da so besedila v slovenskem jeziku ali v angleščini. Predpisane teme ni, prispevke pa lahko pošljete do 10. septembra 2020.
Tudi revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
1. september prinaša drugačno šolo tudi za rojake širom sveta
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev - v Zahodni Bengaliji šolo Piali Ashar Alo, ki jo že dvanajst let vodi Mojca Gayen, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko, kjer bo njegova hči obiskovala mednarodno šolo.
V Zahodni Bengaliji, v okolici Kalkulte, šolo Piali Ashar Alo, že dvanajst let vodi Mojca Gayen s svojim soprogom Anupom. Šola je v zadnjih mesecih tudi dom gospe Mojce in njene družine, ki se je poleg karantene in skrbi povezanih z novim koronavirusom soočila tudi z drugimi preizkušnjami. Šolanje v teh revnih predelih seveda še zdaleč ni samoumevno, zlasti, ko mora potekati na daljavo.
Bliža se novo šolsko leto in tudi v Pragi se bodo 1. septembra odprla šolska vrata in začel se bo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Na Češkem sicer živi in dela nekaj več kot 350 Slovencev, večina jih biva prav v češki prestolnici. Tudi večina slovenskih otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture, prihaja iz Prage in njene okolice. Lili Brunec se je z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Heleno Poche, ki v češkem glavnem mestu poučuje sedmo leto, pogovarjala o tem, kako glede na okoliščine, ki jih je prinesla korona kriza, v Pragi pričakujejo začetek novega šolskega leta in kako bo stekel pouk.
Rok Juhas se je z družino preselil na Portugalsko. Za to odločitev je imel veliko razlogov, kakor je imel tudi veliko razlogov, zaradi katerih bi lahko ostal doma. In kaj je bil na koncu glavni razlog za selitev?
Še nekaj kratkih novic:
Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vabi k Literarnemu sodelovanju "Prisluhni besedam". V razpisu lahko sodelujete s svojimi literarnimi besedili. Prispevek lahko obsega do 10 strani (do 10 pesmi ali proza) A4 formata, zaželeno pa je, da so besedila v slovenskem jeziku ali v angleščini. Predpisane teme ni, prispevke pa lahko pošljete do 10. septembra 2020.
Tudi revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov