Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi
Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.
Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija. Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, Roman Gruden.
Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.
Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?
Še nekaj kratkih novic:
V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb, vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.
Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi
Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.
Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija. Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, Roman Gruden.
Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.
Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?
Še nekaj kratkih novic:
V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb, vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.
Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov