Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi
Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.
Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija. Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, Roman Gruden.
Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.
Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?
Še nekaj kratkih novic:
V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb, vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.
Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Mlade Slovenke in Slovenci po vsem svetu se vračajo v šolske klopi
Kako bo potekalo učenje dopolnilnega pouka letos, pojasnjuje sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Roman Gruden. Kakšen bo letošnji dopolnilni pouk slovenščine na Finskem smo vprašali Natašo Stambej, pripravili pa smo tudi pogovor z doktorico Tanjo Tomazin, ki že pet let živi v Beogradu in v srbski prestolnici pomaga pri aktivnostih tamkajšnje slovenske skupnosti.
Dopolnilni pouk slovenščine, ki poteka v evropskih državah, se ponekod še ni začel. V nekaterih državah, na primer na Češkem je že stekel, drugod pa tečejo še zadnje priprave nanj v spremenjenih okoliščinah, ki jih je prinesla pandemija. Koliko oddelkov slovenske dopolnilne šole v Evropi bo delovalo v novem šolskem letu in kako bo potekal pouk? Koliko učiteljev poučuje slovenske otroke in tudi odrasle, kakšen je interes za učenje med našimi rojaki v tujini? Odgovore na vprašanja je v pogovoru z Matejo Železnikar podal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, Roman Gruden.
Nataša Stambej, ki na Finskem poučuje dopolnilni pouk slovenščine, nam je v pogovoru pojasnila, da skušajo v deželi tisočerih jezer otrokom pripraviti čim bolj normalne pogoje za delo in da pri njih nošenje mask ni obvezno, je pa priporočljivo. Finska ima sicer zelo ugodno epidemiološko sliko.
Doktorica literarnih ved Tanja Tomazin se je s Srbijo začela spoznavati pred dobrim desetletjem. Rojena Gorenjka je sicer dodiplomski in podiplomski študij dokončala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je prvič odpravila v Beograd, zdaj pa tam živi in dela že več kot pet let. Aktivna je tudi v slovenski skupnosti v srbski prestolnici. O svojem življenju in delu v Beogradu je dr. Tanja Tomazin pripovedovala Lili Brunec. In kako se je začela njena pot v Beograd?
Še nekaj kratkih novic:
V četrtek je potekal sestanek Medresorske delovne skupine za repatriacijo oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo. Novo delovno skupino, v katero je vključenih deset resorjev, ki zajemajo vsa relevantna področja za uspešno integracijo repatriiranih oseb, vodi ministrica dr. Helena Jaklitsch, njena namestnika pa sta državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Cveto Uršič. Do sedaj je v Slovenijo prispelo 23 repatriiranih oseb, s 1. septembrom je en otrok vstopil v prvi razred osnovne šole, trije dijaki pa so pričeli s srednjo šolo. S 1. oktobrom bodo tri študentke začele s študijem na univerzitetni ravni. Nekaj oseb je že našlo tudi zaposlitev.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13. 8. 2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13. 8. 2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati; če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.
Revija Mladika razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Rokopise je treba poslati v dveh izvodih do 31. oktobra letos.
Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.
Na Slovenski izseljenski matici se trudijo ohranjati pisano besedo naših izseljencev, zato vsako leto tiskajo vsaj eno knjigo, ki je nastala izpod peresa slovenske pisateljice ali pisatelja, ki živi in ustvarja izven meja domovine. Te knjige so na voljo tudi vsem, ki bi jih želel imeti v svoji knjižni zbirki. Vabijo vas, da jih naročite preko njihove spletne strani.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov