Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Weimar je prijetno mesto, z bogato glasbeno tradicijo in pestrim kulturnim življenjem
Tokrat je v luči bližnjega slovenskega kulturnega praznika oddaja predvsem kulturno umetniško obarvana. Naša gostja je klasična kitaristka Karmen Štendler, ki že sedem let živi in ustvarja v nemškem mestu Weimar. Pripovedovala je o svoji glasbeni poti, delu in izobraževanju v Nemčiji pa tudi stikih s Slovenijo in o vsakdanjem utripu Weimarja. Slovenska kultura je močno prisotna tudi v slovenskih skupnostih po svetu in februarja v številnih državah, kjer slovenske skupnosti delujejo, počastijo slovenski kulturni praznik z različnimi prireditvami in kulturnimi dejavnostmi. Ena izmed njih je tudi jutrišnja spletna prireditev, ki povezuje slovenske ustvarjalce iz kar štirih držav - Nemčije, Švedske , Danske in Slovenije , podrobnosti je nanizala učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji Lena Vastl Vračević. Pomudili smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini. Tudi v slovenskem društvu Cankar v Sarajevu zavzeto negujejo slovensko kulturo in vsako leto pripravijo ob Prešernovem dnevu kulturno bogato prireditev. Tako je tudi letos, slovenski kulturni praznik bodo počastili v živo, s pestrim kulturnim programom, v katerem seveda ne bo manjkalo Prešernovih pesmi.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Weimar je prijetno mesto, z bogato glasbeno tradicijo in pestrim kulturnim življenjem
Tokrat je v luči bližnjega slovenskega kulturnega praznika oddaja predvsem kulturno umetniško obarvana. Naša gostja je klasična kitaristka Karmen Štendler, ki že sedem let živi in ustvarja v nemškem mestu Weimar. Pripovedovala je o svoji glasbeni poti, delu in izobraževanju v Nemčiji pa tudi stikih s Slovenijo in o vsakdanjem utripu Weimarja. Slovenska kultura je močno prisotna tudi v slovenskih skupnostih po svetu in februarja v številnih državah, kjer slovenske skupnosti delujejo, počastijo slovenski kulturni praznik z različnimi prireditvami in kulturnimi dejavnostmi. Ena izmed njih je tudi jutrišnja spletna prireditev, ki povezuje slovenske ustvarjalce iz kar štirih držav - Nemčije, Švedske , Danske in Slovenije , podrobnosti je nanizala učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji Lena Vastl Vračević. Pomudili smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini. Tudi v slovenskem društvu Cankar v Sarajevu zavzeto negujejo slovensko kulturo in vsako leto pripravijo ob Prešernovem dnevu kulturno bogato prireditev. Tako je tudi letos, slovenski kulturni praznik bodo počastili v živo, s pestrim kulturnim programom, v katerem seveda ne bo manjkalo Prešernovih pesmi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Neveljaven email naslov