Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


Sobotno branje

805 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


29.07.2023

Ifigenija Simonović: Bi bila drevo

Tokrat vam predstavljamo pesniško zbirko Ifigenije Simonović Bi bila drevo, ki je izšla letos ob njeni 70-letnici pri založbi Mladinska knjiga, uredila jo je Nela Malečkar. S pesnico, slavistko, esejistko, prevajalko, komparativistko, lončarko in slikarko Ifigenijo Simonović se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.


22.07.2023

Frank Westerman: Mi, hominini

Frank Wersterman, avtor knjige z naslovom Mi hominini, nekdanji novinar, dopisnik iz Rusije – takrat je nastalo tudi njegovo zelo znano delo Inženirji duše, med drugim smo lahko prebirali tudi njegovo knjigo o lipicancih Žival, nadžival – je končal študij agronomije in se specializiral za tehniko gojenja tropskih kultur. Spremljal je tudi program antropologije, najbolj pa se posveča žanru potopisnega romana, reportaži in esejistiki.


15.07.2023

Jack Fairweather: Prostovoljec - resnična zgodba o heroju odpora, ki se je inflitriral v Auschwitz

Britanski novinar in vojni poročevalec Jack Fairweather v delu Prostovoljec: resnična zgodba o heroju odpora, ki se je infiltriral v Auschwitz opisuje življenjsko zgodbo Witolda Pileckega, ki se je leta 1940 prostovoljno odpravil v največje nemško koncentracijsko taborišče in s svojimi poročili svet že leta pred koncem vojne opozoril na tamkajšnje grozote. O tem, kako je Pileckemu uspelo v tako hudih okoliščinah sploh organizirati sojetnike ter kaj jim je omogočalo, da so kljub pomankanju obdržali voljo za odpor, pa tudi o siceršnji življenjski zgodbi tega zanimivega človeka, ki je na koncu postal žrtev sovjetskih montiranih procesov, smo za tokratno sobotno branje govorili s prevajalko dela Majo Novak. Oddajo je pripravila Alja Zore.


08.07.2023

Ajda Bračič: Leteči ljudje

Mojstrsko izpisana kratkoprozna zbirka, ki so jo slovenski literarni kritiki razglasili za najboljše literarno delo minulega leta


22.06.2023

Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho

Ivana Djilas s svojo drugo knjigo, zbirko avtobiografskih esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, izšla je pri založbi Goga, spet ponuja pogled na različne -izme sodobne družbe – od nacionalizma, šovinizma, abelizma in rasizma, do feminizma in optimizma. V eseju z naslovom Zgodovinsko nepomembni Djilas denimo poudari, da ni v sorodu s tistim Djilasom, in pojasni, od kod prihajajo njeni predniki, njeni Djilasi, ter tako spomni na pomembno poglavje tega dela sveta – migracije. Te so tu od nekdaj in z njimi tudi sovražnost do prišlekov. Knjiga se torej začne s pogledom v preteklost, k prednikom, k poreklu, ki lahko pomembno zaznamuje človeka. Sicer pa avtorica odstira številne družbeno pomembne teme, o vsaki bi se z njo lahko pogovarjali za svojo oddajo. No, izbrali smo jih nekaj, ki vam jih predstavljamo v tokratnem Sobotnem branju.


24.06.2023

Štirinajstica

Pesniška antologija, ki na sežet način predstavi slogovno, tematsko in motivno raznoliko ter pogosto presenetljivo podobo slovenskega sonetizma od prve polovice 19. stoletja pa vse do danes


17.06.2023

Bernardine Evaristo: Manifest: nikdar odnehati

Angleška pisateljca in prva temnopolta prejemnica nagrade booker Bernardine Evaristo v svoji avtobiografiji piše, kako je kljub rasizmu, klasizmu in seksizmu ostala zvesta sama sebi in vztrajala na svoji ustvarjalni poti. O knjigi Manifest: Nikdar odnehati smo se za oddajo Sobotno branje pogovarjali s pesnico, esejistko in skladateljico Nino Dragičević.


10.06.2023

Tone Partljič: Veter z vzhoda

Tone Partljič v svojem najnovejšem romanu Veter z vzhoda opisuje začetek serije dogodkov, ki bo - pa če se v tistem trenutku tega zavedajo ali ne - korenito spremenila življenja Mariborčanov v že tako in tako razburkanem zgodovinskem obdobju nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, ko so se v času nekaj mesecev zvrstile kar tri smrti: atentat na avstrijskega kanclerja Dolfussa, smrt Rudolfa Maistra in atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra. O romanu Veter z vzhoda, ki skozi zgodbe različnih oseb - od skupine mariborskih dijakov, do gledališčnikov, učiteljev in celo Maistrove vdove - zarisuje vzdušje v Mariboru tistega časa, smo za tokratno Sobotno branje govorili s pisateljem Tonetom Partljičem. Oddajo je pripravila Alja Zore.


03.06.2023

Raymond Queneau: Cica v metroju

Jezikava, duhovita, bistra, večno mlada klasika francoskega romanopisja 20. stoletja


26.05.2023

Esther Perel: Nezvestoba do groba

Monogamija in zvestoba sta v vse bolj liberalni in permisivni seksualni kulturi še vedno temelja partnerstva, ki pa ju prav tako še naprej vztrajno pretresa nezvestoba. Ob razpravah o tem, kaj je prirojeno in kaj priučeno, kaj je stvar narave in kaj kulture, ugledna psihoterapevtka Esther Perel v svoji knjigi Nezvestoba do groba: O skokih čez plot malce drugače, ki je v prevodu Tine Stanek izšla pri založbi Mladinska knjiga, ugotavlja, da to v resnici sploh ni pomembno. Kaj pa je? O tem v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.05.2023

Antonio Scurati: M. Sin stoletja

»Stojimo pred trgom San Selpocro. Komaj sto ljudi, ljudi, ki nič ne pomenijo. Malo nas je in mrtvi smo.« Tako uborno se začenja zgodba fašistov na čelu z Benitom Mussolinijem, kot jo v svojem romanu z naslovom M. Sin stoletja opisuje sodobni italijanski pisatelj Antonio Scurati. In vendar je v manj kot šestih letih, ali - v našem primeru - čez dobrih devetsto strani, Mussolini že diktator fašistične Italije. Kako mu je to uspelo? Kakšen je bil njegov značaj in kako je razmišljal o oblasti? Kdo so bili ljudje okrog njega? In nenazadnje, kaj je zaznamovalo to burno obdobje Italije po prvi svetovni vojni, da je lahko tamkajšnja družba samo v nekaj letih od množičnih socialističnih uspehov na ulicah in na volitvah prešla k fašistični ideologiji, za katero je še sam Mussolini rekel, da nima vnaprej izdelanih zamisli, ampak je njena edina doktrina - dejanje? O divjih letih Italije v prvi polovici 20. let preteklega stoletja, polnih demonstracij, brezposelnosti, prevzemov tovarn, uličnih pobijanj in končne zmage fašizma na čelu z Benitom Mussolinijem smo za tokratno Sobotno branje skozi zgodovinski roman M. Sin stoletja - ki je sicer le prvi v seriji štirih romanov o Mussoliniju, ki jih načrtuje Antonio Scurati - govorili s prevajalko dr. Teo Štoka. Oddajo je pripravila Alja Zore.


13.05.2023

Douglas Stuart: Shuggie Bain

Shuggie Bain je deček, ki je odraščal ob mami alkoholičarki v Glasgowu v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je mesto prizadelo naglo propadanje industrije in zapiranje rudnikov. Posledica tega, naglo povečevanje revščine in vse večje brezizhodnosti, se je močno pokazala tudi v medčloveških odnosih. Kljub težki in tudi tragični tematiki je prvenec škotskega pisatelja Douglasa Stuarta hitro prepričal številne bralke in bralce in osvojil vrsto literarnih nagrad, med drugimi nagrado booker leta 2020.


06.05.2023

Stanka Hrastelj: Prva dama

Sobotno branje tokrat v živo iz Krškega, kjer se je odvil prvi polfinalni izbor za Festival slovenskega šansona 2023. V oddajo smo povabili domačinko, pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj. Osredotočamo se na njen drugi roman Prva dama, iz leta 2018, ki ga je pred dnevi predstavljala, prevedenega v nemščino, na knjižnem sejmu v Leipzigu. Prva dama v nemščini torej ni First lady, pač pa v prevodu Metke Wakounik nosi naslov junakinje - Batseba. Slovenija bo letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, ki bo potekal oktobra, in naša sogovornica v pripravah za dogodek sodeluje s poezijo tudi v antologijah. Ob tem pa je aktivno vpeta v literarno mentorstvo in trenutno vodi več delavnic. Njene posamezne pesmi in prozni odlomki so prevedeni in objavljeni v nad trideset svetovnih jezikov. Stanka Hrastelj je redna gostja umetniških rezidenc, literarnih festivalov in prireditev v mednarodnem prostoru. Avtorica spremnih besed, urednica, kolumnistka, organizatorka kulturnih prireditev, moderatorka, mentorica kreativnega pisanja. Članica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN. Od leta 2009 samostojna kulturna delavka. Stanka Hrastelj je doslej objavila tri pesniške zbirke in dva romana. Za literarno delo je prejela več nagrad, med drugimi modro ptico za najboljši roman (2012), naziv vitezinja poezije (2007), nagrado za najboljši prvenec (2005) in svojo pot začela – z nazivom najboljša mlada pesnica Slovenije (2001). Nastajata pa tudi nova pesniška zbirka in nov roman, pogovor z njo je vodila dopisnica Suzana Vahtarić.


29.04.2023

Evelio Rosero: Vojske

Roman Vojske sodobnega kolumbijskega pisatelja Evelia Rosera skorajda brutalno neposredno opisuje materialno in človeško razdejanje, ki ga v odročnih kolumbijskih krajih povzročajo nenehno bojujoče se vojaške frakcije gverilcev, paramilitarcev, narkotrafikantov in uradne vojske. Zgodba, ki jo Rosero pripoveduje skozi oči ostarelega učitelja Ismaela, pa ne opisuje le družbenega in vojaškega kaosa sodobne Kolumbije, ampak tudi, kako ta vpliva na življenja običajnih ljudi, ki v tem okolju povsem naključnega nasilja vedno bolj izgubljajo ne le vsakršna moralna načela, ampak tudi vero v sočloveka in včasih celo smisel življenja nasploh. O Roserovem romanu Vojske, ki je nedavno izšel pri založbi cf., smo za tokratno Sobotno branje govorili z Markom Jenšterlom, ki je zgodbi pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.


22.04.2023

Kahlil Gibran: Pesek in pena

Tokrat vam predstavljamo zbirko poetično-duhovnih misli Pesek in pena, poleg Rumija najbolj prodajanega pesnika na svetu, libanonskega pisatelja, slikarja Kahlila Gibrana. Knjiga je izšla pri založbi Grafični atelje Zenit, prevedel in oblikoval jo je Žiga Valetič. S prevajalcem in založnikom Valetičem se je o knjigi in Gibranu pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, odlomke iz knjige je interpretiral Renato Horvat.


15.04.2023

Isabel Allende: Dolgi cvetni list morja

Pospravimo bes, bolečino in solze, zapolnimo obupno praznino in naj nas kres v noči spomni na svetlobo padlih zvezd. Pablo Neruda


08.04.2023

Metafizična poezija angleškega baroka

Pri nas sicer malo znani avtorji, ki so pred štirimi stoletji ustvarjali na britanskem otočju, so mojstrsko spajali suhi intelekt in razburkano čustvo, da bi navsezadnje ustvarili pesmi, ki nas živo nagovarjajo še danes


01.04.2023

László Krasznahorkai: Satanov tango

Romaneskni prvenec kultnega madžarskega pisatelja sicer slika zagatno družbeno stvarnost pri naših vzhodnih sosedih v času socializma, a to počne tako, da presega kontekst, sredi katerega je nastal, in navsezadnje izreka temeljne resnice o človeku in njegovem položaju v svetu


25.03.2023

John Williams: Klavčev Prehod

Mojstrsko izpisani vestern, ki razkriva senčne plati junaškega osvajanja divjega zahoda in drugih ameriških mitov


18.03.2023

Svetlana Aleksijevič: Zadnje priče

Druga svetovna vojna skozi oči sovjetskih otrok


Stran 3 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov