Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kratkoprozna zbirka, v kateri hrvaška avtorica mojstrsko prepleta humor, bridkost, realizem in norost, da bi naslikala plastično podobo sodobnega življenja – ne le pri naših sosedih ampak najbrž kar v vsem postsocialističnem prostoru
Ob koncu lanskega leta je pri založbi Goga izšla kratkoprozna zbirka sodobne hrvaške pisateljice Maše Kolanović, ki nedeljeno pozornost bralk in bralcev najbrž pritegne že s sila nenavadnim naslovom – Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe. Pa ne gre le za naslov; tu je tudi absurdna črna naslovnica, na kateri – tak je vsaj vtis – pleše nekakšen okostnjak z angelskimi krili in rockabilly pričesko. Tako si bralka in bralec ne moreta kaj, da bi knjige nemudoma ne vzela v roke in se spraševala, kaj neki se utegne skrivati za temi platnicami? – To vprašanje smo si zastavili tudi v tokratnem Sobotnem branju, odgovor pa smo iskali v pogovoru s Seto Knop, ki je kratko prozo Maše Kolanović gibko prevedla v slovenščino.
foto: Goran Dekleva
801 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Kratkoprozna zbirka, v kateri hrvaška avtorica mojstrsko prepleta humor, bridkost, realizem in norost, da bi naslikala plastično podobo sodobnega življenja – ne le pri naših sosedih ampak najbrž kar v vsem postsocialističnem prostoru
Ob koncu lanskega leta je pri založbi Goga izšla kratkoprozna zbirka sodobne hrvaške pisateljice Maše Kolanović, ki nedeljeno pozornost bralk in bralcev najbrž pritegne že s sila nenavadnim naslovom – Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe. Pa ne gre le za naslov; tu je tudi absurdna črna naslovnica, na kateri – tak je vsaj vtis – pleše nekakšen okostnjak z angelskimi krili in rockabilly pričesko. Tako si bralka in bralec ne moreta kaj, da bi knjige nemudoma ne vzela v roke in se spraševala, kaj neki se utegne skrivati za temi platnicami? – To vprašanje smo si zastavili tudi v tokratnem Sobotnem branju, odgovor pa smo iskali v pogovoru s Seto Knop, ki je kratko prozo Maše Kolanović gibko prevedla v slovenščino.
foto: Goran Dekleva
Chimamanda Ngozi Adichie je s svojimi romani Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka, kratkimi zgodbami in esejistiko navdušila tako bralce kot tudi kritike. Nigerijska pisateljica, ki živi v Združenih državah Amerike, sebe opisuje kot srečno afriško feministko, ki ne sovraži moških in ki si rada namaže ustnice in nosi visoke pete zaradi same sebe in ne zaradi moških. O vsesvetovni uspešnici Vsi moramo biti feministi, ki je v prevodu Alenke Ropret izšla letos pri založbi Sanje, v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Knjiga z naslovom Poti je avtobiografski pustolovski roman, v katerem avtorica Robyn Davidson opisuje svoje zgodovinsko popotovanje čez avstralsko puščavo. Je ena najboljših knjig o popotništvu in raziskovanju, ki je kmalu po izidu postala mednarodna uspešnica, potem pa prerasla v sodobno potopisno klasiko. Po njeni pripovedi je bil posnet tudi odmeven istoimenski film. O avtorici in njenem delu smo se pogovarjali s prevajalko Heleno Marko. Foto: //www.flickr.com/
Svet, ki ga slika znameniti avstrijski pisatelj Thomas Bernhard, je izrazito temen, ljudje in človeška družba so kot groteskne freske razlomljenega časa. Toda njegov značilni slog, s katerim upodablja svoje temne svetove, k branju znova in znova pritegne zelo širok krog bralcev. Tudi Pripovedi, prvi izbor Bernhardove kratke proze, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu, ponudijo vse ključne značilnosti Bernhardovega pisanja. Skoznje se obenem ponuja vpogled v zgodnje ustvarjalno obdobje tega vplivnega in prepričljivega pisatelja. V oddaji Sobotno branje se je Pripovedim posvetila Nina Slaček.
Frédéric Gros, francoski filozof (filozofsko in zgodovinsko se ukvarja predvsem s problemi psihiatrije, nasilja, vojne in varnosti, je tudi profesor na Inštitutu za politične študije v Parizu), ki mu hoja pomeni tudi svobodo in pobeg pred omejitvami, ki nam jih vsiljujeta delo ter jarem rutine, je svoja izkustva in spoznave o hoji strnil v knjigo, ki še zdaleč ni, kljub naslovu, kakšen težak in pretirano zahteven antologijsko – filozofski zbir te najbolj naravne človekove dejavnosti. Zelo poljudna knjiga je polna preprostih resnic, pa tudi globokih uvidov v to duhovno vajo (Gros tako opredeljuje hojo) predvsem s pomočjo biografskih zgodb in citatov velikih hodcev in mislecev kot so denimo Nietzsche (“Kolikor mogoče malo sedeti, ne verjeti nobeni misli, ki ni bila rojena na planem in pri svobodnem gibanju”), Rousseau, Kant, Thoreau (avtor prvega filozofskega traktata o hoji), Rimbaud, Gandhi, za katerega je hoditi pomenilo dajati prednost počasnim energijam vzdržljivosti. Ali kot je zapisal avtor Gros v knjigi: “Svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” O Filozofiji hoje se je z urednikom knjige Goranom Potočnikom Černetom, pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Dela priljubljenega britanskega pisatelja in scenarista Iana McEwana tudi slovenski bralci dobro poznajo, saj imamo preveden dobršen del njegovega romanesknega opusa. To poletje pa smo dočakali tudi njegov prvenec Cementni vrt iz leta 1978. V njem McEwan pripoveduje zgodbo o družini, v kateri najprej umre oče, kmalu potem pa še mama. Da bi se izognili rejništvu, štirje odraščajoči otroci prikrijejo njeno smrt in jo pokopljejo kar v kleti ter skušajo normalno živeti naprej. A breme, ki so si ga naložili, je preveliko. »Njihovo na videz brezskrbno poletje začne razpadati pod težo naraščajoče duševne stiske in disfunkcionalnih osebnih odnosov – tako kot razpada cementni sarkofag v kleti,« so zapisali pri Cankarjevi založbi, pri kateri je roman izšel. Prevedla ga je Miriam Drev, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Francoski pisatelj Marcel Proust velja ob Franzu Kafki in Jamesu Joyceu za enega utemeljiteljev književnosti dvajsetega stoletja, za začetnika moderne proze. Tako vsaj nas učijo v srednješolskih klopeh. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Na kakšen način Proust vidi posameznika – tako v njegovi intimi kakor v širšem socialnem miljeju –, da navsezadnje smemo reči: da, Proust ima prav; način, kako piše o človeku, se resnično prilega tisti strukturi občutenja sveta, ki je značilna za dvajseto, nemara pa tudi še za enaindvajseto stoletje? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnem Sobotnem branju iskali ob listanju po sveže prevedenem Proustovem prvencu, kratkoprozni zbirki Radosti in dnevi. Gostja pred mikrofonom je bila pisateljica, prevajalka in predavateljica francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, Katarina Marinčič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Kaj bi storili, če bi lahko videli svojo prihodnost? Bi si upali pogledati ali bi raje ostali v senci nevednosti? Jaka Tomc se v svojem zadnjem delu z naslovom 720 utripov srca poigra s časom. Primer žanrske literature, ki v svojem izvoru ponuja več kot le sprejemanje dejstva, da je realnost največja. Pa je res taka, kot jo dojema običajen slehernik, ali obstaja tudi vzporedna resničnost? Na to skuša odgovoriti junak, ki hazardira s svojim konceptom dojemanja in pravi: “Življenje je ruska ruleta. Nenehno pritiskamo na sprožilec in sploh ne razmišljamo, da je v pištoli naboj. Ta pa čaka vsakega. Morda jutri, morda čez polovico večnosti.“ Kriminalni roman 720 utripov srca je prebrala Tadeja Bizilj.
Leta 1613 je japonski šogun, tedaj de facto vladar dežele vzhajajočega sonca, v Evropo poslal diplomatsko misijo, ki jo je vodil samuraj Rokuemon Hasekura. Japonski odposlanci so bili na poti dolgih sedem let, prepotovali so dva oceana, stopili so pred obličji španskega kralja v Madridu in papeža v Rimu – a vse zaman. Dogovora o neposredni trgovini med Japonsko in Španijo niso podpisali in vprašanje svobodnega delovanja katoliških misijonarjev na Japonskem je ostalo nerešeno. To so suha dejstva, ki jih je zabeležila zgodovina. Japonski pisatelj Shusaku Endo pa v romanu Samuraj za temi dejstvi odkriva druga vprašanja – vprašanja posameznikove vere, dolžnosti in zvestobe pa tudi slepe sile zgodovine, spričo katere je Hasekura popolnoma nemočen. Do kakšnih odgovorov se je Endo dokopal, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Iztok Ilc, ki je Endovega Samuraja v slovenščino prevedel iz japonskega jezika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Daljna morja in samotni otoki so bili od nekdaj idealno okolje, ki je napajalo domišljijo in zgodbe o neverjetnih pustolovščinah. Najbolj posebni med otoki so seveda tisti, ki skrivajo zakopane zaklade. Švicarski pisatelj Alex Capus se v svojem romanu Popotovanja v soju zvezd, ki je izšel pri Mladinski knjigi, odpravi po sledi takega skritega zaklada. Le da ne išče zlata, ampak čisto pravi otok zakladov. Otok, ki ga je ustvaril škotski pisatelj Robert Louis Stevenson v svojem najbolj znanem romanu, ima nemara svoje povsem realne koordinate. Do njih se skušajo Popotovanja v soju zvezd dokopati s pomočjo Stevensonove življenjske zgodbe. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Romaneskni prvenec romunske avtorice Aglaje Veteranyi z naslovom Zakaj se otrok v polenti kuha je ob izidu pred skoraj dvema desetletjema izzval veliko literarno presenečenje. Pisateljica v tem avtobiografskem romanu, kot so zapisali pri založbi Modrijan: »skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje«. Prevajalsko delo je opravila Kristina Jurkovič, v Sobotnem branju pa se je Barbara Belehar Drnovšek pogovarjala z Lidijo Dimkovski, makedonsko-slovensko pesnico, esejistko in avtorico spremne besede romana.
Francis Scott Fitzgerald se je v kanon svetovne književnosti vpisal z romanom Veliki Gatsby, živahno izrisanim portretom deziluzionirane in dekadentne generacije mladih, lepih in bogatih Američanov v letih po prvi svetovni vojni. Toda številni literarni zgodovinarji opozarjajo, da je Gatsbyja dobro brati skupaj s kratko zgodbo Mladi bogataš, v kateri Fitzgerald še nekoliko poglobi svojo psihološko študijo o vplivu neznanskega bogastva na človekov značaj. Bogataši so namreč, kakor pripominja Fitzgerald na uvodnih straneh svoje zgodbe, mehki tam, kjer smo navadni ljudje trdi, in cinični tam, kjer smo mi zaupljivi. Bogati so, skratka, drugačni. Niso pa nujno srečnejši. Zakaj ne, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila prevajalka Maja Novak, ki je Mladega bogataša za založbo Modrijan prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Ameriški zgodovinar Timothy Snyder, izreden poznavalec novejše zgodovine vzhodne in srednje Evrope, je svoje jedrnato in lucidno besedilo O tiranji napisal ob izvolitvi aktualnega ameriškega predsednika. Svoje bogato poznavanje okoliščin in ravnanj, ki tiranskim, avtoritarnim sistemom omogočijo, da na široko razprostrejo svoja krila nad celotno družbo, je prelil v neke vrste priročnik za aktivno državljanstvo. V njem Izpostavlja tiste ključne drže oziroma ravnanja posameznikov, ki tovrstnim ambicijam najbolj zanesljivo pristrižejo peruti. Knjigo O tiraniji: Dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Totaliteta, smo predstavili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.
Turški nobelovec Orhan Pamuk nas v svojem desetem romanu z naslovom Rdečelaska popelje v Istanbul. Ta je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se začne zgodba seveda povsem drugačen kot danes. Pripoveduje zgodbo o vajencu Cemu in njegovem mojstru Mahmutu, ki v predmestju kopljeta vodnjak. Težaško delo preseka nepričakovan dogodek, ki osrednjega junaka močno zaznamuje. Pamuk presprašuje odnose med očeti in sinovi. Pri tem so izvir starodavni Sofoklesovi in Firduzijevi miti o očetu in sinomoru ter incestu. Dotakne se svojih nekaterih že znanih idej o državi, avtoritarnosti, svobodomiselnosti… Roman smo po zaslugi Erne Pačnik Felek v slovenščino dobili le leto po izdaji izvirnika – celo pred angleškim prevodom. Izšel je pri založbi Sanje. Sobotno branje je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
»Nisem se kaj dosti spoznal na pse. Nikoli nisem imel kužka, niti si ga nisem želel, vendar sem prepoznal, da je ta pes nekaj posebnega. Zdelo se je, ko da premore nekakšen notranji mir, kakor da bi bil poučen o vsem mogočem,« pripoveduje švedski pustolovec Mikael Lindnord v knjigi Artur - pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom. Tokrat govorimo o srečanju pustolovca s potepuškim psom in usodnem prepletu njunih življenjskih poti.
Jonathan Franzen je z odmevnima, kritiško hvaljenima in množično branima romanoma Popravki in Svoboda v zadnjih 15 letih obveljal za bržčas najpomembnejšega, najvitalnejšega ameriškega romanopisca 21. stoletja. Poznavalci trdijo, da je z obema besediloma bolje kot kdorkoli drug znal ujeti duha časa, ki ga živimo, in prek intimnih, psihološko pretanjeno izrisanih družinskih portretov nazadnje naslikati veliko fresko dobe, ko se je ameriški imperij zlagoma začel nagibati v propad. Ko torej na naše knjižne police prihaja slovenski prevod njegovega najnovejšega, dve leti starega romana, Čistost, se seveda postavlja vprašanje, ali pisatelj še ohranja formo? Še bolj zanimivo vprašanje pa seveda je, s kakšnega gledišča nam tokrat odpira panoramski pogled na sodobni svet? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila filozofinja in novinarka dr. Jela Krečič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Elena Ferrante je skrivnostna italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom in svojo identiteto skrbno skriva pred javnostjo. Gre za avtorico, ki je ustvarila svetovni fenomen imenovan ferrantemanija in se uvršča med najbolj brane avtorice na svetu. V oddaji Sobotno branje bomo predstavili njeno knjigo z naslovom Genialna prijateljica, ki predstavlja prvi del tetralogije imenovane tudi Neapeljski cikel in je v prevodu Anite Jadrič izšla pri založbi Mladinska knjiga. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu dveh deklet, njunem otroštvu in mladosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja v predmestju Neaplja je navdušila na milijone bralk in bralcev. O Eleni Ferrante in njenem delu Genialna prijateljica smo se pogovarjali s prevajalko Anito Jadrič. Foto: https://pixabay.com/
Vsak dan višje temperature že napovedujejo poletje, zato vam v tokratni oddaji Sobotno branje predstavljamo prvenec mlade pisateljice Lare Paukovič Poletje v gostilni, ki je to pomlad izšel v založbi Beletrina. Zgodbo v romanu pripoveduje študentka Nastja, ki en poletni mesec preživi za šankom v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tekoče berljivo delo s preprosto zgodbo in živimi dialogi predstavi negotov svet dvajset in nekajletne študentke, ki se mora prvič v življenju spoprijeti z drugo kulturo, zato se njen na predsodkih in stereotipih urejen svet nevarno zamaje. Roman, ki nesramežljivo razgalja ksenofobne, šovinistične in patriarhalne plati sodobne družbe, v kateri odrašča glavna junakinja, je prebrala Urška Henigman.
Knjiga z naslovom Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder je ilustrirana biografija prve slovenske poklicne pisateljice. Namenjena je mladim. Skozi življensko zgodbo Zofke Kveder odpira pomembno vprašanje odsotnosti ženskih avtoric v našem prostoru in krepi zavedanje o pomembnosti boja za svobodo in enake možnosti. Knjiga je opremljena z ilustracijami Samire Kentrić, o njeni vsebini pa smo se pogovarjali z avtorico Manco G. Renko. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Roman Confiteor katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja so tako bralci kot kritiki nemudoma sprejeli z velikim navdušenjem. Roman je spoved glavnega junaka in ljubezensko pismo obenem. Poskus, da bi pojasnil, zakaj je tak, kot je in kje koreninijo vzroki njegovega ravnanja. Korenine pa gredo globoko, zelo globoko v zgodovino. Confiteor prek usode konkretnega predmeta, dragocene violine iz 18. stoletja, mojstrsko preplete 700 let evropske zgodovine in usode cele vrste posameznikov. Preplete jih tudi dobesedno, saj se lahko kar sredi stavka znajdemo v drugi zgodbi več stoletij stran. Z bližino, ki se ustvari s temi srečanji, raziskuje Cabré nenehno vztrajanje in vračanje zla, s katerim je evropska zgodovina prepojena. Romanu Confiteor, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček.
Jesper Juul priznani danski družinski terapevt in cenjen avtor knjig o vzgoji otrok, nas v svojem zadnjem delu z naslovom Agresivnost , opozori na nov – in nevaren! – tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, o vsebini smo se bomo pogovarjali z Ivano Gradišnik vodjo Familylab Slovenija. Foto: https://www.flickr.com/photos/mindaugasdanys/3766009204
Neveljaven email naslov