Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Marko Pokorn, pediater in infektolog z ljubljanske infekcijske klinike, ambasador cepljenja, scenarist televizijskih in gldaliških uspešnic.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Sašo Bertoncelj, vrhunski športnik, ki je v vrhu gimnastike že dobro desetletje.
Klemen Košir, poznavalec hrane in družbe, kuharski samouk in kulinarični raziskovalec, založnik in publicist, avtor Najlepše slovenske knjige tri leta zapored.
Sopotnica to popoldne je bila ilustratorka, slikarka, arhitektka in pripovedovalka Mojca Sekulič Fo.
Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposlena na URI Soča, predavateljica na Pedagoški in Medicinski fakulteti, dejavna pri združenju Mladi zdravniki, vodja Familylabovih seminarjev je bila sopotnica.
Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, publicist, sopotnik v (post)delovno popoldne.
Matjaž Konvalinka, univerzitetni profesor matematike in koordinator LGBT skupnosti na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Izar Lunaček, doktor filozofije, risar stripov in ilustrator, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Zana Fabjan Blažič, aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, učiteljica joge, sopotnica Danile Hradil Kuplen.
Danijel Andoljšek, reševalec na motorju na Reševalni postaji UKC Ljubljana, predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacij in učitelj na tečajih prve pomoči, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. Reševalni motorji so 50% hitrejši od drugih reševalnih vozil: “Vedno se najdejo tudi nepredvidljivi odzivi voznikov na cestah. Na motorju se vseeno vse malo hitreje odvija kot v avtu.”
Simon Krečič je pianist, dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor. Letos marca je dirigiral štirim slovenskim orkestrom. Včasih smo imeli občutek, da mora biti dirigent avtokrat, zdaj pravi, da je dirigent “bolj demokratični vodja, ki mora imeti vizijo”.
Jana Krivec, šahovska velemojstrica, doktorica psihologije, univerzitetna predavateljica, predstojnica Šole za psihoterapijo na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije, sopotnica v (post)delovno popoldne.
Roman Kuhar, doktor sociologije, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec in urednik, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Petra Škarja – mlada podjetnica, ki s svojimi knjigami in predavanji spodbuja ljudi k samoiniciativnosti, inovativnemu podjetništvu in vsemu, česar nas niso naučili v šoli.
Neveljaven email naslov