Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Tomaž Mihelič, pevec, modni agent, pisec, Marlenna iz Sester, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Franci Petek, pedagog predšolske vzgoje, doktor geografije, nekdanji smučarski skakalec, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Iztok Bončina, predsednik Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev, potapljač, astronom, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Aljoša Harlamov, literarni kritik, urednik, pisatelj in kolumnist, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, predavatelj na ljubljanski Biotehniški fakulteti, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje.
V (post)delovno popoldne vas je spremljal slikar, grafik, ilustrator in kolumnist Arjan Pregl. Pravi, da se mu ne zdi prav, da je: “pridnost pri nas večja vrednota kot kreativnost ali upiranje sistemu.”
Neža Vilhelm, prof. latinščine in grščine, lektorica, prevajalka in knjigarka, stalna sodelavka na Liffu in Slovenskem knjižnem sejmu, terapevtka pri Ambasadorjih nasmeha, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.
Lenarta J. Kučića, novinarja in kolumnista Dela, zanimajo ljudje, ki so veliki strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa se jim ob določenih temah zasvetijo oči. Nekoga, ki je sposoben napisati dober odstavek, ne more označiti za nezanimivega.
Anja Čop je mednarodno priznana fotografinja in popotnica, avtorica številnih fotografskih knjig in fotoreportaž, ki sodeluje s slovensko izdajo National Geographic in vodi fotogalerijo v Trstu.
Janja Božič Marolt, soustanoviteljica in direktorica Mediane, Inštituta za raziskovanje trga in medijev, vas je spremljala v (post)delovno popoldne. Foto: Irena Herak
Mina Paš, zdravnica, psihoterapevtka, svetovalka v DrogArtu, sredina sopotnica, vas je spremljala v (post)delovno popoldne: “Vedenje postane odvisnost, ko človeku povzroča škodo, a mora oseba vseeno nadaljevati z njim, čeprav se te škode zaveda.”
Nina Rakovec, filmska in gledališka igralka, članica MGL, sredina sopotnica, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.
Aleš Kristančič, vrhunski, tudi v tujini prepoznaven vinar iz Goriških Brd, sredin sopotnik, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil tokrat Peter Svetina, pesnik, pisatelj, slovenist, predavatelj na celovški univerzi, prevajalec.
Režiser Damjan Kozole, sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Peter Musevski, gledališki in filmski igralec, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Dragan Barbutovski, eden največjih poznavalcev delovanja evropskih institucij pri nas, med slovenskim predsedovanjem EU uradni govorec, direktor podjetja za strateško komuniciranje, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Andraž Teršek, ustavni pravnik, pravni filozof, raziskovalec in predavatelj na primorski univerzi, kolumnist in publicist, sredin Sopotnik, vas bo spremljal v (post)delovno popoldne.
Neveljaven email naslov