Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Neveljaven email naslov